Predstavnik DS Jože Smole je dejal, da je bilo v postopku obravnave in sprejemanja zakona vloženih in sprejetih več dopolnil, v katerih se ni upoštevalo pomislekov in pripomb reprezentativnih delodajalskih organizacij. Predvsem je zanje nesprejemljivo ponovno podaljšanje obdobja prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni in omejitev višine nadomestila med začasno zadržanostjo dela.
Kot je pojasnil Smole, bo po oceni DS ponovno podaljšanje obdobja prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca pomenilo še dodatno veliko povečanje stroškov in obremenitev gospodarstva, ki je trenutno že izpostavljeno visoki ravni tveganj in negotovosti, gospodarskemu ohlajanju, visoki inflaciji, visokim cenam energije in posledicam avgustovskih poplav. Delodajalcem pa bo ukrep povzročil dodatnih 80 milijonov evrov stroškov letno, je navedel.
Sprememba, po kateri nadomestilo ne sme biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače, pa po njegovih besedah med prejemnike nadomestila vnaša neenakost z vidika razmerja med plačanimi prispevki za socialno varnost in višino izplačanega nadomestila.
Stroški zaradi absentizma pomenijo krčanje obsega zdravstvenih storitev
Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je spomnila, da se skrajšanje obdobja izplačevanja nadomestila v breme delodajalca iz 30 na 20 dni uporablja od 1. marca 2022 in da je bilo že v postopku sprejemanja te rešitve opozorjeno, da bo s tem zdravstvena blagajna občutno dodatno obremenjena. Naraščajoči stroški iz naslova absentizma dejansko pomenijo krčenje obsega zdravstvenih storitev, ki so pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, je poudarila.
Določitev zgornje višine nadomestila med začasno zadržanostjo dela po njenih besedah ne ustvarja neenakosti med vplačniki v sistem zdravstvenega zavarovanja, saj ukrep sledi načelu solidarnosti, legitimnemu in prevladujočemu javnemu interesu ter je namenjen stabilizaciji javne zdravstvene blagajne. S postavitvijo kapice se zagotavlja, da sredstva, ki se zbirajo v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ostajajo na voljo predvsem za zdravstvene storitve, je pojasnila.
Do zakona so bili v predstavitvi stališč poslanskih skupin kritični v opozicijskih SDS in NSi. Glede na številne pozive deležnikov z vsebino zakona na koncu ni bil zadovoljen praktično nihče, razen koalicije, je dejala Karmen Furman (SDS). Zakon po njenih besedah ne rešuje praktično ničesar, predvsem pa v ospredje ne postavlja pacienta. Z njim »še dodatno obremenjujete gospodarstvo, zamikate nujno potrebne zdravstvene investicije in ljudem jemljete že pridobljene pravice,« je dejala.
Na ostre odzive številnih deležnikov je opozorila tudi Vida Čadonič Špelič (NSi). Meni, da se je zakon v zakonodajnem postopku nekoliko izboljšal, a še vedno ne vsebuje najpomembnejšega, tj. hitrejša dostopnost do zdravnika. Za NSi je nesprejemljiv tudi zamik glavnine sredstev za investicije, prav tako so kritični do dodatnega povišanja stroškov gospodarstvu.
Primeri, ko nekdo prejema več kot 20.000 evrov bolniške bodo preteklost
V Svobodi po besedah Tamare Kozlovič (Svoboda) ocenjujejo, da zakon v največji možni meri upošteva potrebe pacientov. »Očitno nekatere državne svetnike ne zanima, da s tema dvema ukrepoma, ki jima na veliko nasprotujejo, zagotovimo več sredstev za zdravstveno varstvo naših državljank in državljanov,« je menila. Kot je dodala, jih veseli, da bodo primeri, ko nekdo prejema več kot 20.000 evrov bolniškega nadomestila na mesec, kmalu preteklost.
Nataša Sukič (Levica) je opozorila, da zakon med drugim prinaša pravne podlage za uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka in več denarja za zdravstveno blagajno. »Pozdravljamo družbeno pravično uvedbo zgornje meje za najvišjo možno bolniško nadomestilo,« je dejala. DS pa je očitala, da očitno ščiti družbene elite, ne vidi pa delovnih ljudi z minimalnimi, nizkimi ali srednjimi dohodki.
Po besedah Bojane Muršič (SD) si zakon zasluži podporo zaradi nekaterih nujnih rešitev, vezanih predvsem na prenos dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Kot pozitivna ukrepa je izpostavila tudi zaostreno ureditev izdajanja soglasij za dodatno delo zdravstvenem osebju v javnih zavodih in obvezno vključitev koncesionarjev v opravljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva. Premalo pa je bilo po njenih besedah narejenega, da bi bilo financiranje izvajalcev vezano na dejansko opravljeno delo.
