Zgodba o znamki Colmar, kot v pogovoru pove Stefano Colombo, predstavnik četrte generacije družinskega podjetja iz Monze, temelji na ideji njegovih starih staršev, mladoporočencev Irme Tiraboschi in Maria Colomba, ki sta se odločila odpreti majhno podjetje s klobuki. Z igro akronimov je dobilo ime Colmar. Med letoma 1923 in 1936 je podjetje postajalo vse močnejše in zaposlovalo na stotine nadarjenih ter kvalificiranih delavcev. Ko je leta 1929 nastopila svetovna finančna kriza, so poslovali precej dobro, stranke so imeli tudi iz oddaljenih držav, denimo Irana in Egipta. Po letu 1930 so v podjetju šivali kombinezone za naftne družbe, ki so začele odpirati bencinske servise po Italiji. Prav tako se je v teh letih usoda podjetja križala z Leom Gasperlom, naturaliziranim italijanskim alpskim smučarjem, po rodu Avstrijcem in prvim nosilcem rekorda v hitrostnem smučanju (136,336 km/h, leta 1936). Pustolovščina se je nato nadaljevala s Thirringom in platnenim plaščem, ki se napihne ter spominja na netopirjeva krila in je bil zasnovan posebej za Gasperla.
Obleka po vzoru ženskega steznika
Desetletje kasneje so posledice druge svetovne vojne in prezgodnja smrt Maria Colomba Irmo, njene otroke in podjetje postavile na preizkušnjo, a zahvaljujoč dogovoru o sodelovanju, ki ga je Colmar podpisal z italijansko zvezo za zimske športe FISI (sodelovanje je trajalo do leta 1992), so bile težave premagane. V tistih letih je nastala Olimpia – mati vseh vetrovk, izdelana iz nepremočljivega poplina in z velikim žepom, širokimi rokavi ter kapuco. Zvezdi tistih dni sta bila Zeno Colò in Celina Seghi, oba domorodca smučarske regije Abetone. In prav Zeno Colò je imel ključno vlogo pri tem, da je podjetje naredilo odločilen prvi korak v svet tehničnega smučanja. Potreboval je aerodinamično obleko in to je podjetje gnalo naprej. Ustvarili so jakno Colmar, ki je bila kasneje vodilen izdelek več kot desetletje. »Moja babica je gospoda Colòja gostila v svoji dnevni sobi in ga ob skodelici čaja ter obilo peciva spraševala, kaj bi lahko naredili, da bi bila smučarska jakna bolj prilagojena potrebam smučarjev, ki se brezglavo spuščajo po smučiščih. Domačin je priznal, da je najbolj neprijetno, ko tkanina jakne plapola v vetru,« je povedal Stefano Colombo in v smehu dodal: »Kot vse ženske tistega časa je imela tudi babica svojega izdelovalca steznikov, ki je uporabljal raztegljivo prejo, da je oprsje naredila bolj udobno in oprijeto.« Eureka – te stranske vložke so namestili v poplin jakne in »voilà, zgodila se je čarovnija«. Od takrat naprej vrhunski športniki ne smučajo več v ohlapnih hlačah in volnenih jopah z gumbi.
Z zmago Tombe sinonim za kakovost
Leta so minevala in italijansko smučanje je postajalo vse bolj aktualno tudi na svetovni ravni. V 70. letih prejšnjega stoletja se je rodila jakna Ceffa, ki je zaradi svojih tehničnih in estetskih lastnosti postala simbol italijanske reprezentance v alpskem smučanju. Le-to so sestavljali izjemno uspešen Piero Gros, Gustav Thoeni, Erwin Stricker, Helmuth Schmalzl in Tino Pietrogiovanna. V Colmarju jim ni bilo treba dolgo čakati, da je znamka pritegnila mednarodno zanimanje: z zmagama Alberta Tombe in Deborah Compagnoni, smučarskih superzvezdnikov v 80. in 90. letih, je italijansko podjetje postalo sinonim za kakovost in je to še danes. V zadnjih dveh desetletjih tega stoletja so se rodile ikonične jakne »bormio« in »technologic«, spremenil se je tudi logotip, ki ga spremlja stilizirana snežinka. Prav tako je bil lansiran nepozaben slogan »In caso di neve«. Svet je postal očaran nad to znamko, ki povezuje praktičnost in pozornost do dizajna. Colmar je začel sodelovati tudi s hrvaško in francosko smučarsko zvezo.
Športna oblačila so danes povezana z vsakodnevnim življenjem vsakogar. Tudi zato se je leta 2009 Colmar odločil lansirati linijo Originals, sestavljeno iz kolekcij, oblikovanih za urbano okolje in predstavljenih s pravimi modnimi revijami. Vrnil se je tudi logotip z rdečim in modrim žigom. »Če se nas ljudje, rojeni do leta 1980, spominjajo po naših tehničnih smučarskih oblačilih, nove generacije verjetno bolj poznajo naše puhovke z rdečo piko, originalnim logotipom podjetja, ki se je uporabljal do leta 1985,« je še dejal Stefano Colombo.
Praznovanje 100. rojstnega dne
In zdaj smo tukaj, v sedanjosti, ko Colmar praznuje 100 let delovanja. Gre za znamko, ki ji je uspelo združiti gore in modne brvi. Da bi proslavili ta mejnik, je Colmar ustvaril kolekcijo v sodelovanju z vizualnim umetnikom Joshuo Videsom, ki je javnosti znan po tem, da je leta 2017 na družbenih omrežjih objavil fotografije svojih prvih prilagojenih športnih copat Nike Air Force 1. Ko je govoril o svoji izkušnji v Italiji, je Vides za italijanske modne medije pripovedoval takole: »Zelo sem se zabaval. Ne zgodi se vsak dan, da oblikuješ kolekcijo v Milanu in večerjaš ob jezeru Como.«
Tako je oblikoval deset kosov oblačil, ki sestavljajo kapsulo. Barvna paleta ikoničnih suknjičev, puloverjev, hlač in dodatkov ni vsebovala le klasičnih Colmarjevih barv, bele, rdeče in modre, ampak tudi črno, barvo, ki predstavlja umetnikov podpis. »Ko se je rodila ideja o oblikovanju snežne kolekcije, sem se zavedel, da še nikoli nisem imel takšne priložnosti. Ni veliko znamk s 100-letno zgodovino. Neverjetno je, kako je Colmar skozi stoletje vedno ostal pomemben. Že ko sem prejel prvi telefonski klic, se mi je to zdela dobra ideja,« je še dejal umetnik.
Del kolekcije je prišel tudi v Ljubljano. V Narodni galeriji so ob 100-letnici podjetja pripravili razstavo najbolj ikoničnih oblačil in fotografij zgodovinskih prelomnic. »Častimo blagovno znamko, spoštujemo zgodovino, a le z odločnim pogledom v prihodnost lahko dosežemo zastavljene cilje, ki jih usmerjamo v izboljšanje proizvodnih procesov, inovativnost in trajnostne koncepte. Znotraj podjetja širimo prodajni asortiment in izboljšujemo uporabniško izkušnjo, hkrati pa krepimo vezi z našimi distributerji po vsem svetu,« je med drugim povedal Stefano Colombo, ko je na povabilo Roberta Šterpina, generalnega uvoznika Colmarja za Slovenijo in Hrvaško, obiskal Ljubljano.
