Kot je uvodoma povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, interventni zakon vključuje nujne in ciljno usmerjene ukrepe v zdravstvu, s katerimi bo odločilno vplival na organizacijo zdravstvenega sistema. Interventni zakon primarno prinaša nekatere pravne podlage za uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka, je pojasnila.
Zakon prinaša tudi ukrepe na področju zmanjšanja posledic absentizma, ki vplivajo na zagotavljanje stabilnost delovanja zdravstvene blagajne. Tako zakon znova podaljšuje odboje prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni, hkrati pa omejuje višino bolniških nadomestil na 2,5-kratnik povprečne mesečne bruto plače.
Med ukrepi je ministrica izpostavila še olajšanje pogojev za pridobivanje zdravstvenega kadra iz tujine z odpravo administrativnih omejitev, pa tudi podaljšanje ukrepa dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine. Zakon določa tudi dodatke za »bolj aktivne« ambulante družinske medicine ter otroške in šolske dispanzerje. Prav tako naslavlja ukrepanje v posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti, je dodala.
Številna koalicijska dopolnila
Predlog zakona je v ponedeljek obravnaval odbor ZD za zdravstvo, ki je sprejel številna koalicijska dopolnila. Tudi pred današnjo obravnavo zakona so koalicijski poslanci vložili nekaj dopolnil, ki jih je DZ sprejel. Tokrat gre večinoma za nomotehnične popravke, ki sledijo usmeritvam zakonodajno pravne službe. Zopet so spremenili ime zakona. Tako se zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin po novem imenuje zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin.
Dopolnila, ki pa jih DZ ni sprejel, so ločeno vložili tudi poslanci SDS in NSi. Med drugim so zopet predlagali črtanje člena, ki ponovno podaljšuje izplačevanje bolniških nadomestil v breme delodajalcev.
Zakon po besedah poslancev Svobode in Levice prinaša številne dobre rešitve. Po oceni Svobode pravilno odmerjeni ukrepi, ki kličejo po njihovi čimprejšnji vpeljavi, opravičujejo parlamentarno obravnavo po nujnem postopku. V Levici pa so med drugim izpostavili 49. člen, po katerem bo moralo izdano soglasje za popoldansko delo zdravstvenih delavcev nujno spremljati tudi obrazloženo mnenje vodje oddelka.
Da zakon prinaša precej dobrih in nujnih rešitev, so poudarili tudi v SD, a so bili do njega vseeno precej kritični. Rešitve v predlogu zakona so parcialne, ukrepi na področju bolniških odsotnosti pa so bili pripravljeni brez socialnega dialoga. Na kritike SD se je odzvala poslanka Levice Nataša Sukič. V Levici po njenih besedah ne razumejo SD in »njihovega držanja štange raznim lobijem, lobističnim interesom, ki zagotovo niso v korist javnemu zdravstvenemu sistemu in javnemu interesu«.
Na pomanjkanje socialnega dialoga pri pripravi zakona so sicer opozarjali tudi v SDS in NSi. Zakon je po oceni SDS pokazal, da vlada ne zna urediti kaosa, ki vlada v zdravstvu. V NSi pa so izpostavili, da zakon pacienta ne postavlja v središče. Oboji so nasprotovali tudi vnovičnemu podaljšanju obdobja izplačevanja bolniških odsotnosti v breme delodajalca z 20 na 30 dni.
DZ prižgal zeleno luč rešitvam novele gradbenega zakona
DZ je danes z 48 glasovi za in 27 proti potrdil tudi novelo gradbenega zakona. Ta širi nabor oseb, ki se lahko imenujejo za gradbenega inšpektorja, in spreminja uvedbo sistema eGraditev tako, da bo ta uvedena postopno in dokončno do januarja 2026. Poslanci so danes sprejeli tudi vladno pokojninsko novelo, ki izboljšuje položaj delovnih invalidov in vdov oziroma vdovcev, ter potrdili novelo zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank.
Novela znižuje izobrazbeno strukturo kot pogoj za pridobitev statusa gradbenega inšpektorja. Za imenovanje bo po novem dovoljena nižja stopnja izobrazbe (prva bolonjska stopnja) ob dodatnem pogoju štirih let delovnih izkušenj s področja graditve objektov. »S to spremembo bomo omogočili večji nabor potencialnih novih gradbenih inšpektorjev in učinkovitejšo delitev znotraj same inšpekcije,« je pojasnil minister za naravne vire in prostor Jože Novak.
Kot je orisal v današnji razpravi v DZ, je število gradbenih inšpektorjev v desetih letih padlo s 77 na 62, povprečna starost inšpektorja je 55 let, pri čemer bo v naslednjih dveh, treh letih pogoje za upokojitev izpolnila tretjina inšpektorjev. Zanimanje za ta poklic je zaradi odgovornosti in nizkega plačila v primerjavi z gospodarstvom zelo nizko, je dodal.
»Na gradbeni in geodetski inšpekciji je 8146 zadev nerešenih, torej 136 zadev na inšpektorja. Neobdelanih prijav je 7238, povprečen čas za odprtje zadeve je 303 dni, za rešitev pa 659 dni. Sklep o dovolitvi izvršbe je izdan v 4247 primerih, letno se odstrani od nič do pet objektov, v povprečju pa je na leto zaključenih 3600 zadev. Najbrž te prve številke povedo, da je stanje katastrofalno,« je še navedel.
Zamik sistema eGraditev
Novela spreminja tudi e-poslovanje v postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja (eGraditev). Sistem bi moral po veljavnem zakonu zaživeti z letom 2024, po novi rešitvi pa se ga bo uvedlo postopoma po upravnih organih do 5. januarja 2026. Kot prva je za uvedbo sistema eGraditev marca 2024 predvidena Upravna enota Postojna, ki ji bodo sledile druge upravne enote. Kot zadnja je predvidena uvedba v osrednjeslovenski regiji in na ministrstvu.
Z zamikom datuma vzpostavitve eGraditve se premika tudi sprememba načina plačila komunalnega prispevka iz postopka izdaje gradbenega dovoljenja na fazo prijave začetka gradnje, obveznost prijavljanja gradnje stavbe, ki je enostavni objekt, in vzpostavitev gradbene parcele.
V SDS so predlagali, da bi zamik skrajšali na do začetka leta 2025, a DZ tega predloga ni podprl. Sledil je pojasnilu novega ministra, ki je povedal, da za ta projekt ni bilo niti ljudi niti denarja. »Dobra stvar je, da se odpravljajo napake, ki so se pokazale v testni fazi, ki je zaključena,« je ocenil in dodal, da ima postopno uvajanje določene prednosti: »Če bi se izkazalo, da je ta začetni del malo bolj obetaven, bomo lahko skrajševali ostale roke.«
DZ za boljši položaj delovnih invalidov in ovdovelih
DZ je danes sprejel vladno pokojninsko novelo, ki izboljšuje položaj delovnih invalidov in vdov oziroma vdovcev. Med drugim vpeljuje institut zagotovljene vdovske pokojnine. Za novelo je glasovalo 54 poslancev, proti pa ni bil nihče. Zagotovljena vdovska pokojnina, ki jo vpeljuje novela, je namenjena vdovam in vdovcem, ki imajo poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje starostne, predčasne ali invalidske pokojnine. Po noveli bo zagotovljena vdovska pokojnina enaka znesku zagotovljene pokojnine, ki trenutno znaša 700 evrov.
Po noveli se vdovam oziroma vdovcem, ki izpolnjujejo pogoje, zagotavlja pokojnina v višini seštevka lastne starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ter osnove za odmero vdovske pokojnine, a največ do višine zagotovljene pokojnine. S tem naj bi preprečili primere, ko bi vdova ali vdovec prejemal višji znesek, kot sta ga imela prej oba partnerja skupaj.
Druga sprememba, ki jo prinaša novela, je pri izračunu pokojninske osnove za delovne invalide, ki ostanejo vključeni v zavarovanje za krajši delovni čas, ker iz zdravstvenih razlogov niso sposobni opravljati dela s polnim delovnim časom in za ta čas prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja. Po prejšnji ureditvi se je zavarovancem pri upokojitvi v pokojninsko osnovo upoštevala plača oz. zavarovalne osnove za krajši delovni čas in nadomestilo, ki je že bilo odmerjeno od pokojninske osnove, zato so bili takšni zavarovanci na slabšem.
Po noveli pa se jim bo pokojnina namesto od dejanskega prejemka, torej plače za polovični delovni čas in nadomestila, odmerjala od plače, ki bi jo prejemali, če bi delali za polni delovni čas. To posledično pomeni višjo osnovo za odmero pokojnine.
Novela nenazadnje vzpostavlja pravno podlago za minimalno potrebno sistemsko proračunsko financiranje vzdrževanja in posodabljanja mikrosimulacijskih modelov, ki jih pripravlja Inštitut za ekonomska raziskovanja.
Koalicijske poslanske skupine so v današnjih predstavitvah stališč pozdravile novosti v noveli. Z njo se bo skupaj z nekaterimi drugimi ukrepi zmanjšalo tveganje za socialno izključenost in revščino upokojencev, so menili v Levici. Po prepričanju Svobode bo izkazan večji interes za podaljševanje delovne aktivnosti delovno zmožnih invalidov. Po mnenju SD pa se bo zaradi uvedbe zagotovljene vdovske pokojnine okrepila socialna varnost predvsem starejših samskih žensk, ki so statistično najbolj izpostavljene tveganju revščine. Noveli so bili naklonjeni tudi v opozicijski NSi.
Precej kritičnih besed pa so vladi kot predlagateljici namenili v SDS. Novela po njihovi oceni namreč sicer res rešuje najnižje vdovske pokojnine, toda številni drugi revni upokojenci, denimo prejemniki kmečkih pokojnin, ostajajo spregledani.
Potrjen tudi zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank
DZ je danes soglasno potrdil tudi novelo zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank. Z njo se v slovenski pravni red prenaša spremembe evropske direktive o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij.
S predlogom novele se prenaša zadnje spremembe evropske direktive o reševanju bank. Z njo je za bančni sektor določeno, da morajo banke ves čas zagotavljati minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL), ki jo v posamezni banki določi pristojni organ. Za sistemsko pomembne banke jo določi Evropska centralna banka v sodelovanju z nacionalno centralno banko, za ostale banke pa nacionalna centralna banka.
»Namen te zahteve je, da se vnaprej zagotovijo zadostna sredstva za primer, da gre banka zaradi težav v nadzorovani postopek reševanja. V skladu z načelom bančne unije sredstva za kritje izgub najprej prispevajo delničarji in podrejeni upniki banke in ne več davkoplačevalci. Morebitna dodatna sredstva pa se zagotovijo iz enotnega evropskega sklada za reševanje bank,« je danes povzela državna sekretarka na ministrstvu za finance Gordana Pipan.
Sprememba direktive se nanaša še na določitev pravil za oblikovanje in uporabo zahteve MREL na ravni podrejenih družb v bančnih skupinah, spreminja se pravni okvir za reševanje bank z vključitvijo posebne obravnave posrednega vpisa instrumentov, predlog pa odpravlja še pomanjkljivosti prejšnjega prenosa direktive. »Sprememba, ki se nanaša na globalno sistemsko pomembne banke, ne bo imela pomembnejšega vpliva na slovenski bančni sektor,« je še dodala.
Predlog so v predstavitvi stališč poslanskih skupin podprle tako koalicijske kot opozicijske. »Če kdo ve, koliko davkoplačevalskega denarja smo v preteklosti namenili za banke, ve ta državni zbor in ta država,« je spomnil Jernej Vrtovec iz NSi. »Izkušnje dokapitalizacije bančnega sektorja izpred desetih let nas učijo, da je smotrno zagotoviti zadostna sredstva za primer, da gre banka v postopek reševanja,« pa je dejala Andreja Živic (Svoboda).
DZ potrdil novelo zakona o kolektivnih tožbah
DZ je s 54 glasovi za in nobenim proti sprejel tudi novelo zakona o kolektivnih tožbah. Z novelo se dopolnjujejo pravila veljavnega zakona z namenom prenosa evropske direktive. Kot je na današnji seji pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Valerija Jelen Kosi, veljavni zakon zagotavlja možnost kolektivnega uveljavljanja zahtevkov v primerih določenih množičnih oškodovanj, med drugim tudi na področju prava varstva potrošnikov, ki pa se zaradi prenosa direktive na področju prava varstva potrošnikov spreminja oziroma nadgrajuje.
V noveli se tako širi področje uporabe zakona na področju prava varstva pravic potrošnikov, tako se uporaba zakona v celoti vključuje v področje varstva potrošnikov. Druga pomembna rešitev je po besedah državne sekretarke nadgradnja ureditve procesnega upravičenja za vložitev kolektivne tožbe s področja varstva potrošnikov. S tem bo skladno z zahtevami direktive olajšan postopek, po katerem bodo organizacije, ki so jih druge države članice EU uvrstile na seznam reprezentativnih oseb, vlagale kolektivne tožbe pri nas in tudi obratno. Ureja se tudi poseben postopek za uvrstitev naših potrošniških organizacij za uvrstitev na seznam, s čimer bo olajšano izkazovanja upravičenosti za vlaganje takšnih tožb v tujini.
Kot je še pojasnila Jelen Kosjevai, se dopolnjujejo tudi kriteriji za presojo reprezentativnosti upravičenih oseb za vlaganje kolektivnih tožb. Med njimi je obstoj neodvisnosti in to, da oseba ni pod vplivom oseb, ki imajo ekonomski interes za vložitev morebitne kolektivne tožbe. Prav tako se nadgrajujejo pravila, ki urejajo financiranje kolektivne tožbe. Na novo je določena opredelitev tega pojma, dopolnjujejo se pravila glede presoje dopustnosti financiranja, določa se enaka presoja razumnosti premije in pogojev za vse financerje, je še dodala državna sekretarka.
Kot je pred glasovanjem napovedala poslanka Svobode Andreja Živic, bomo s prenosom direktive izpolnili zaveze do EU, hkrati pa sprejeli ureditev, ki bo omogočila širšo uporabo zakona o kolektivnih tožbah na področju prava varstva pravic potrošnikov. Po mnenju Damijana Zrima (SD) pa bo novela olajšala dostop do sodnega varstva ter oškodovancem omogočila pridobitev odškodnine v primerih množičnega oškodovanja.
Podporo predlogu so pred glasovanjem napovedali tudi v NSi, kjer pa se jim zdi po besedah Vide Čadonič Špelič smiselno, da bi v zakon dodali tudi področje odškodninske odgovornosti nosilcev oblasti. Da predlogu ne bodo nasprotovali, saj gre zgolj za manjše uskladitev s pravom EU, pa je v imenu poslanske skupine SDS napovedal Zoran Mojškerc.