Kot je za STA na prizorišču konference v Dubaju povedala glavna slovenska podnebna pogajalka in koordinatorka vzhodnoevropske skupine držav Tina Kobilšek, je proces usklajevanj o tem, kje bo naslednja podnebna konferenca, zelo oteževala trenutna geopolitična situacija. Gre namreč za po naravi precej kompleksno skupino držav, del katere so poleg nekaterih članic EU držav tudi Rusija, Belorusija, Ukrajina in kavkaške države, kot sta Armenija in Azerbajdžan.

Med kandidatkami, ki so se potegovale za položaj gostiteljice COP29, so bile Bolgarija, Azerbajdžan in Armenija, naknadno pa je kandidaturo oddala tudi Moldavija.

Prva je kandidaturo za gostiteljico opustila zaradi močnega nasprotovanja Rusije, ki ni želela, da bi podnebni vrh potekal v članici EU, ostali dve kandidatki pa sta zaradi novega izbruha konflikta v zadnjih mesecih, potem ko je Azerbajdžan septembra zavzel regijo Gorski Karabah, izražali medsebojno nasprotovanje svojima kandidaturama.

Gordijski vozel je ta teden presekala skupna izjava o normalizaciji odnosov med obema državama in nameri glede sklenitve mirovnega sporazuma na podlagi načel suverenosti in ozemeljske celovitosti.

Armenija je v prizadevanjih za normalizacijo odnosov med državama ta teden tudi umaknila lastno kandidaturo za vodenje COP29. »Ves čas smo imeli na mizi tri kandidate, četrti kandidat je bila Moldavija, ki je naknadno oddala kandidaturo v smislu iskanja potencialnega četrtega nevtralnega kandidata. Danes smo kot skupina uspeli narediti preboj naprej in se dogovoriti, da bomo kot kandidatko predlagali Azerbajdžan,« je poudarila Kobilšek.

Po njenih pojasnilih je Slovenija v tem procesu skupaj z Albanijo vodila ves proces, koordinacijo skupine in iskala rešitve, ki bi bile primerne za vse člane skupine. »Res je šlo za ogromno naporov, pogovorov ter formalnih in neformalnih konzultacij s celotno skupino in širše. Zelo pozdravljam odločitev skupine,« je izpostavila.

Izbira države gostiteljice podnebne konference sicer poteka po sistemu rotacije tako imenovanih regionalnih skupin znotraj ZN. Ker naj bi bil dogodek prihodnje leto v vzhodnoevropski skupini držav, je morala ta skupina tudi predlagati državo, ki bo prevzela predsedovanju konferenci. Izbira Azerbajdžana pomeni, da se bo podnebni vrh drugič zapored odvil v veliki proizvajalki fosilnih goriv. Prihodnjo gostiteljico bodo uradno potrdili na zaključni plenarni seji v torek.