Z jasnim opozorilom generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa, ne prvega in ne zadnjega, o nevarnostih današnjega sveta se je v bavarski prestolnici včeraj začela varnostna konferenca. Mednarodna skupnost je vse bolj razdeljena kljub »eksistenčnim izzivom«, kot so podnebne spremembe in grožnja umetne inteligence, je poudaril in ocenil, da je bilo celo obdobje hladne vojne v nekaterih pogledih manj nevarno. »Danes države delajo, kar hočejo, brez kakršne koli odgovornosti,« je obžaloval Guterres in takšno stanje v mednarodnih odnosih pripisal pomanjkanju »močnih svetovnih institucij«.
Münchenska varnostna konferenca (nanjo niso povabili predstavnikov Rusije in Irana), ki v razpravah o varnostnih vprašanjih sveta združuje odločevalce z obeh strani Atlantika in širše, letos ohranja težišče na vojni v Ukrajini, kot aktualna tema pa se je pridružila še vojna v Gazi. Osrednji gost bo ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki tik pred začetkom tretjega leta obrambne vojne proti ruski agresiji pri zahodnih zaveznikih išče nadaljnjo podporo za nadaljevanje boja in za obdobje po vojni.
Varnostna zagotovila za Ukrajino
V bavarski prestolnici bo Zelenski zbrane nagovoril danes. Včeraj je obiskal Berlin in Pariz, kjer je z Nemčijo in Francijo sklenil dvostranska obrambna sporazuma. Namenjena sta zagotavljanju zmožnosti Ukrajine, da se brani še naprej in da dobi varnostna jamstva za prehodno obdobje do članstva v Natu. Države G7 so takšne sporazume Ukrajini obljubile po lanskem vrhu zavezništva v Vilni, ko Kijev ni dočakal povabila v Nato, temveč so le skrajšali postopek pridruževanja. Pred Francijo in Nemčijo je takšen sporazum z Ukrajino sklenila že Velika Britanija.
Nemčija je s podpisom tega sporazuma prvič postala garancijska sila. Kancler Olaf Scholz je dogovor z Ukrajino, ki slednji zagotavlja nadaljnji 1,3 milijarde evrov vreden orožarski paket (tanke, topovske izstrelke in protizračno obrambo), označil za zgodovinskega. »Pošiljamo signal Rusiji, da ne bomo opustili naše pomoči Ukrajini,« je pomen sporazuma opisal Scholz. Sporazum predvideva tudi pomoč Nemčije v primeru, če bi bila Ukrajina po doseženem miru spet tarča napada, je pojasnil Zelenski. Podoben dogovor je Zelenski zvečer sklenil še s Francijo.
Ameriška zagotovila o Natu
Zelenski se bo v Münchnu sestal tudi z ameriško podpredsednico Kamalo Harris, s katero bosta prav tako govorila o nadaljnji obrambi Ukrajine. Harrisova se v svojem včerajšnjem nastopu ni mogla izogniti razpravi o vlogi ZDA v varnostni arhitekturi Evrope, če na volitvah zmaga Donald Trump, ki je pred dnevi razburjal z izjavo o spodbujanju napadov Rusije na članice Nata, ki ne dosegajo ciljev obrambnih izdatkov zavezništva. Ne da bi se dotaknila njegovih besed, je jasno zagotovila, da je zavezanost Bidna in nje same Natu neomajna. »Preden sva s predsednikom nastopila mandat, so nekateri dvomili o koristnosti Nata in menili, da je 'zastarel'. Nekateri ljudje v moji državi so dvomili tudi o vrednosti naše zavezanosti Natovi kolektivni obrambi in pozivali k umiku ameriških vojakov iz Nemčije. Zdaj je Nato po zaslugi vodstva Združenih držav močnejši, večji, enotnejši in učinkovitejši kot kdaj koli prej,« je dejala.
Vendar je bilo pri tem vprašanju vnovič slišati evropska opozorila. »Pod ameriškim dežnikom smo zelo zadovoljni, toda ameriški dežnik morda ne bo vedno odprt. Zato moramo odpreti svoj lasten dežnik,« je rekel visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Francija še naprej ponuja svoje jedrske konice za zaščito Evrope, razmišlja se tudi o sodelovanju z drugo evropsko jedrsko silo – Veliko Britanijo. Toda mnenja o tem so v Evropi različna. x
