Pred dnevi sem bila po dolgem času spet na ljubljanskem gradu, obilno obiskanem. Načeloma bi to lahko bila dobra novica, če ne bi bila za gnečo kriva tudi dva večno ista dejavnika: prvi je labirint stopnišč ob izstopu iz vzpenjače, kjer se ljudje zataknejo in ne vedo ne kod ne kam, »informativne« table pa z naštevanjem imen prostorov in z zemljevidom s številkicami delujejo kot norčevanje iz zbeganega obiskovalca. Drugi evergreen gradu so dela. Večna dela, večna prekopavanja, tokrat centralnega vhoda, zaradi česar morajo tudi tisti, ki pridejo peš, skozi vse tisto vozičkom, starejšim in nepoučenim neprijazno »štengovje«.
Tanja Lesničar - Pučko
A pogled na Ljubljano se vedno splača, še posebej skozi čas. Tokrat me je zares presenetila očitna zgostitev pozidave, ta obupno zastarela mantra bivšega podžupana ...
Izraelska vojska je davi okrepila letalske napade na območje Gaze. V bombardiranju begunskega taborišča Nuseirat v osrednjem delu enklave je bilo po...
V zabojniku za smeti so v Zaprešiću sinoči našli podhlajenega, a sicer nepoškodovanega novorojenčka, ki je po zadnjih podatkih stabilen. Zaenkrat še...
Košarkarji Dallasa so na tretji tekmi polfinala zahodne konference severnoameriške lige NBA izgubili z Oklahoma City Thunder s 96:100. Tega ni mogel...
