Nika Prevc je spregovorila, kaj je doživela v svoji prvi polni sezoni svetovnega pokala, v kateri je že tekmo pred koncem postala skakalna kraljica zime. Vredno je bilo več kot enourno čakanje novinarjev, saj je 19-letna junakinja iz Dolenje vasi vse bolj zgovorna pred mikrofoni. Da je prišlo do enournega čakanja, je bil kriv zaplet z opremo na letališču, saj so se izgubili skakalni dresi. V slovenskem taboru srčno upajo, da bodo v domovino prišli do četrtka, ko bo v Planici Nika Prevc tudi uradno visoko v zrak dvignila veliki kristalni globus.
O trenutku, ko je izvedela, da mora le nastopiti na tekmi in postane zmagovalka svetovnega pokala.Vse misli so ostale zbrane na polet. Resnično sem si želela poleteti 200 metrov in morda je ravno ta moja želja pokvarila skok. Res je tudi, da razmere niso bile najboljše. Nisem imela najboljšega občutka, saj se je poznalo, da je bila ena tekma odpovedana, pred tem pa tudi še nikoli nisem letela. Po koncu tekme je prišlo še veselje zaradi osvojitve globusa.
O tem, da je polet prek 200 metrov neizpolnjen cilj.Na začetku sezone sem imela v mislih le polete in polet prek 200 metrov. Ko pogledam za nazaj na sezono, lahko rečem, da sem dobila vse drugo, le tega ne. Zagotovo je to cilj za v prihodnje.
O razliki med skakalnico in letalnico.Meni osebno sploh ni bilo tako posebno. Morda sem imela nekaj težav z nadziranjem hitrosti, ki je na letalnici večja, in to se bom naučila za prihodnje leto.
O novem svetovnem rekordu Silije Opseth.Ta polet je občudovanja vreden.
O tem, ali je takšne rezultate pričakovala že po poletni evropskih igrah v Zakopanah, kjer je osvojila tri kolajne.Takrat takšnih pričakovanj še ni bilo, saj je bila konkurenca okrnjena in tudi pravila z opremo so bila še drugačna oziroma stara. Sem bila pa že takrat s svojo formo zadovoljna.
O občutku, da lahko začne serijsko zmagovati.Že pred sezono sem imela nekaj zelo dobrih treningov. Pri meni je bila vedno težava, kako to realizirati na tekmi. Ko se je enkrat to zgodilo, je vse steklo samo od sebe.
O trenutku v Beljaku, ko je prvič oblekla rumeno majico vodilne skakalke zime.Beljak mi je ostal v spominu predvsem zaradi skokov, tam sem prikazala najboljše v celotni sezoni. Na rumeno majico takrat sploh nisem računala. Da sem prevzela vodstvo v skupnem seštevku, sem izvedela šele tik pred podelitvijo, ko so mi predali majico.
O najtežjih trenutkih v sezoni.To je bil zagotovo Saporo. Na Japonskem je bilo zelo pestro, saj nismo imele svoje opreme. Sprva sem morala v kvalifikacijah nastopiti z izposojeno opremo. Nato smo dobili svojo. Po prvi seriji sem vodila, v drugi pa se mi je odpel klinček na čevlju. Ves dan me je raztresel in mi pokvaril občutke za naslednje tekme.
O nenavadnem trenutku v Oslu, ko je pol ure sama čakala na skok.Ne vem, zakaj, ampak sploh mi ni bilo težko. Dopoldne sem v kvalifikacijah skočila zelo slabo in sem nato ves čas razmišljala, kako bom to popravila. Ko sem dobila priložnost za skok, sem zbrala misli in skočila.
O razpletu tekme na Holmenkollnu, ko je zmagala Eirin Maria Kvandal.Sama nisem razumela te tekme in točkovanja. Verjamem, da če bi mi kdo razložil, kako so bile točke razdeljene, ne bi bilo problema sprejeti takega razpleta. Ampak na koncu se sama s tem ne ukvarjam in se ne pustim motiti.
O bremenu rumene majice.Sama majica ni nobeno breme. Bolj me je bremenil pritisk novinarjev in sotekmovalk kot drugačna barva startne številke.
O tem, kdaj je začela verjeti, da bo osvojila veliki kristalni globus.Iz tekme v tekmo, ko sem videla, da stvari tečejo, in se je prednost večala, sem vedno bolj verjela.
O tem, kako je doživljala veliki kristalni globus brata Petra.Takrat sem na vse skupaj gledala z velikim občudovanjem, zdaj pa se že veselim, da bom imela tudi jaz svojega.
O tem, ali zaradi bratovega globusa že ve, kako je težak.Ne spomnim se, da bi ga kdaj držala.
O tem, ali že komaj čaka, da ga dvigne.Da, zelo.
O podpori brata Petra na prizorišču.To mi je zelo všeč, ko mi pride prvi čestitat. Na splošno zelo cenim podporo vseh domačih.
O dodatni domači tekmi v Planici.Meni je vsaka tekma v veselje, zato to ne bo nobeno breme. Tudi na zadnji tekmi sezone želim imeti zadnjo besedo.
O čustvih, ki bodo prevzela družino letos v Planici.O tem se doma ne pogovarjamo veliko. Vsak bo trenutke doživljal drugače. Vsak ima svoj pogled in veselje pri tem in vsak bo to doživel drugače.