Zakaj je zunanjost avtomobilov krhka in ne iz kakšnega bolj trpežnega materiala, da se ob trku ne bi nič poznalo? Poleg razlogov, ki so povezani z absorbiranjem sile ob trkih, je v ozadju tudi čisto psihološka potegavščina. Ideje o trpežnih avtomobilih, ki bi se brez poškodb odbijali, naj bi vodile v bolj brezglavo vožnjo. Saj vsi vemo, kaj počnemo, takoj ko sedemo v avtomobilčke v lunaparku. Prav zaradi takšnih vzgibov so vozila narejena, da že najmanjši dotik zna pustiti trajne spominke nezbranosti na zunanjosti vozila. Gre za vpreženo nečimrnost voznikov za večjo varnost na cesti. No, kdor se okoli vozi v kripi in mu ni za šminko, naj bi bil ob srečanju z dražjimi avtomobili bolj pozoren, ker noče, da ga zaboli v žepu. Nekje vmes pa se žal znajdejo tudi takšni, ki drage avtomobile vozijo brezbrižno in nesramno, zanašaje se, da drugi pazijo za oba.
Vožnja z EQE-jem v športnoterenski različici je v meni vzbudila čisto vse preživetvene instinkte. Avto je velik. Dolg skoraj pet metrov in širok skoraj dva. Če štejemo še ogledala, celo prek dveh metrov. Ob tem so mu namestili še stopničko pri vratih. Pri moji višini in dokaj zmerni višini avtomobila niti ni bila strašno priročna. Je pa predstavljala še en kos, ki štrli od trupa vozila in čaka, da bi kam podrgnil. Ob kak previsok robnik ali kaj podobnega. Tesna parkirišča ljubljanskih blokovskih naselij niso pravi dom za to vozilo. Kamere in ostali opozorilni sistemi ne pokrijejo vsega, kar te lahko v tem okolju doleti med parkiranjem. Bolj doma je ob hišah z velikimi dovozi. Želeli pa bi si tudi, da bi oblikovalci pokazali kaj več navdiha pri maski. Termični mercedesi imajo zelo lepe maske. Plastični pokrov električnega športnega terenca pa deluje dolgočasno. Skoraj nevmesno.
Za volanom se sedi lepo in udobno. Voznik je obdan tudi z izredno lepo in futuristično armaturo. Pomaga mu razkošna tablica med prednjima sedežema, ob desni roki pa voznik najde še konkretna predala, ki se odpirata na dotik. Okrogle šobe v podobi letalskih motorjev in tanek trak ambientalne osvetlitve pri vrhu armature dodajajo dodaten občutek premijskosti. Zabaven dodatek so tudi kontrole za nadzor sedežev, ki so v obliki sedeža nastavljene na vrata.
Obdan z vsem tem razkošjem in z debelim volanskim obročem se človek počuti fino zabubljen. Verjetno naj bi to vzbujalo tudi občutek moči in varnosti, ampak kot rečeno, zunanjost avtomobilov v resnici ni izdelana za občutek varnosti. Za povrh gre za avtomobil, kjer voznik ne gleda z viška na okolico, temveč nekako kuka preko avtomobila. Kot bi bil od glave do peta oblečen v sloje in sloje debelih oblačil, nato pa bi čez vse te sloje gledal skozi odprtino za oči. Le da so sloji oblek v resnici sloji Febergejevih jajc. Ko te zadane to spoznanje, se občutek zabubljenosti prelevi v občutek totalne ranljivosti. Ne za voznika, ampak njegove denarnice.
Sama izkušnja na cesti je vseeno električno elegantna. Vozilo teče gladko in tiho. Je odzivno in s solidno krivuljo pospeševanja. Od 0 do 100 km/h bo trajalo 6,6 sekunde. Je pa za prehitevanje treba močno pohoditi stopalko. Vzmetenje lepo opravi z grbinami in drugimi priložnostmi za tresljaje na cesti, se pa zna vozilo včasih malo ladijsko zibati. Ob agresivni vožnjo v ovinke naj ima voznik vseeno v mislih, da ima opravka z 2,5 tone težkim avtom. Ob tem je najvišja hitrost pri 210 km/h kar nekoliko nepotrebna. Zlasti zaradi krivulje porabe električnih vozil ob zelo hitri vožnji.
Ob teži pa gre izpostaviti tudi konkreten doseg, ki ga zmore ta električni športni terenec. Uradno naj bi po mestu zmogel 553 kilometrov, a je v praksi bolj realen doseg okoli 435 kilometrov mešane vožnje. S takšnimi obeti se človek lahko že nekam zapelje. Bo pa na cilju porabil tudi kar neka časa, da se baterija zopet napolni. Razdalje avto ne doseže s kakšno blazno učinkovitostjo, temveč zlasti z zajetnostjo baterije. Ta namreč znaša kar 90,6 kWh neto kapacitete. Poraba je ob tem okoli 20,8 kWh. Prazno baterijo s takšno kapaciteto na polnilnici z močjo 11 kW polnimo dolgih 9 ur in 45 minut. Z domačo polnilno postajo zna trajati že okoli 14 ur. Ekspresno polnjenje od 10 do 80 odstotkov z močjo 170 kWh pa bo trajalo okoli 33 minut.
Velika medosna razdalja avtomobila ponuja dovolj udobja tudi na zadnjih sedežih ter soliden prtljažnik z osnovno kapaciteto 520 litrov oziroma 1675 s podrtimi zadnjimi sedeži. Kar omogoča, da nekaj že vzameš s seboj. Je pa vprašanje, kdo ga bo vozil oziroma komu je namenjen? Bogatim družinam, ki nočejo pravih terencev? Za službenega pa bi raje vzel EQE v limuzinski izvedbi, ki je tudi za več kot 10 tisoč evrov cenejši. Za EQE SUV 350 4matic je namreč treba odšteti konkretnih 94.900 evrov.
