»Tudi v luči aktualnega trpljenja civilnega prebivalstva in zločinov, ki se dogajajo v Gazi, je svetovalni postopek Meddržavnega sodišča pomemben glede dolgoletnega stanja kršitev pravic na zasedenem palestinskem ozemlju in obravnave geneze ter korenin sedanjega konflikta,« je na omrežju X zapisala predsednica Nataša Pirc Musar.

Fajon: Vlada se ne bo pridružila Južni Afriki v tožbi proti Izraelu, bo pa sodelovala v postopku

Slovenija bo sodelovala v postopku pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) v Haagu glede očitanih kršitev Izraela na palestinskih ozemljih, je danes po seji vlade sporočila zunanja ministrica Tanja Fajon. Gre za ločen postopek od tožbe Južne Afrike, ki Izraelu očita kršitve konvencije o preprečevanju genocida. Tej se Slovenija še ne more pridružiti, je pojasnila.

Glede tožbe Južne Afrike, v zvezi s katero ravno danes poteka javna obravnava v Haagu, je ministrica dejala, da jo Slovenija spremlja z zanimanjem, a da se v tej fazi tožbi sploh še ne more pridružiti. Kot je pojasnila, bo to možno šele kasneje, ko bo sodišče odločilo ali bo o primeru sploh presojalo. »Slovenija podpira postopke glede kršenja konvencije o genocidu tako v primeru Ukrajine kot tudi Palestine in kot zagovorniki mednarodnega prava v Sloveniji v celoti podpiramo tako delo Meddržavnega sodišča in izražamo upanje, da bo to sodišče tudi čim prej odločilo o tej zadevi,« je še poudarila.

Je pa zato vlada na predlog zunanjega ministrstva sprejela sklep, da bo Slovenija sodelovala v postopku, ki se nanaša na očitano sporno delovanje Izraela v Gazi in na zasedenem Zahodnem bregu, vključno z vzhodnim Jeruzalemom. Gre za postopek, ki ga je sprožila Generalna skupščina ZN na podlagi resolucije iz decembra leta 2022, ki jo je takrat podprla tudi Slovenija, je na tiskovni konferenci pojasnila Fajon.

Slovenija bo na vrsti 23. februarja

Kot je dodala, je Generalna skupščina ICJ zaprosila za svetovalno mnenje glede posledic delovanja Izraela na človekove pravice na zasedenih palestinskih ozemljih in očitane kršitve pravice palestinskega ljudstva do samoodločbe s strani Izraela od leta 1967 dalje. »Gre torej za izjemno širok spekter očitanih kršitev, ki se že desetletja izvajajo v tej regiji in katerih zelo grozljive posledice so vidne tudi danes,« je povedala Fajonova. Po njenih besedah je Slovenija ena redkih držav Evropske unije, ki se je odločila, da bo v tem postopku aktivno sodelovala in predstavila svoja stališča. Sodišče je začetek ustne obravnave predvidelo za 19. februar, Slovenija bo na vrsti 23. februarja

V zvezi z dogajanjem v Gazi, kjer je bilo v izraelski trimesečni ofenzivi doslej ubitih več kot 23.000 ljudi, je Fajonova obsodila tako nasilje palestinskega Hamasa v Izraelu kot izraelske vojske v Gazi. »Gaza in Zahodni breg sodita v roke Palestincev,« poudarja Tanja Fajon. V tej luči je pozvala k sprejetju dodatnih sankcij proti islamističnemu gibanju Hamas, na drugi strani pa želi, da se sankcionirajo nasilni izraelski naseljenci.

V kontekstu tožbe Južne Afrike je ob tem izpostavila, da je samo sodišče tisto, ki lahko odloči, ali določena dejanja pomenijo genocid ali ne. »Nobena država, nobena organizacija ali politični predstavnik nima mandata, da to stori namesto sodišča,« je prepričana ministrica. V odgovoru na novinarsko vprašanje je Fajonova sicer izrazila pričakovanje, da bi sodišče v zgodnji fazi postopka pozvalo Izrael, naj konča vojaško operacijo, saj da bi na končno odločitev, če gre za genocid, lahko čakali tudi več let.

Izrael v luči tožbe Južno Afriko označil za pravno roko Hamasa

Izrael je Južno Afriko označil za pravno roko islamističnega palestinskega gibanja Hamas, potem ko je ta na Meddržavno sodišče (ICJ) vložila tožbo o genocidnih dejanjih Izraela nad Palestinci v Gazi. Po mnenju izraelskih oblasti je današnja obravnava v Haagu ena največjih predstav hinavščine v zgodovini.

Južna Afrika je danes ob začetku obravnave njene tožbe na Meddržavnem sodišču (ICJ) Izraelu očitala kršitve konvencije ZN o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida. Opozorila je, da napad Hamasa 7. oktobra ne more upravičiti domnevnih genocidnih dejanj Izraela, in dodala, da je izraelski vojaški odziv prebivalce Gaze pahnil na rob lakote.

»Noben oborožen napad na državno ozemlje, ne glede na to, kako resen je, ne more biti opravičilo za kršitve konvencije. Izraelski odziv na napad 7. oktobra je prestopil vse meje in privedel do kršitve konvencije,« je med obravnavo po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal južnoafriški minister za pravosodje Ronald Lamola.

Odvetnica Južne Afrike Adila Hassim je medtem opozorila, da je cilj izraelskega bombardiranja »uničenje palestinskega življenja« in da so izraelske vojaške operacije v Gazi tamkajšnje prebivalce pahnile na rob lakote. »Stanje je tako slabo, da strokovnjaki napovedujejo, da bo v Gazi zaradi lakote in bolezni umrlo več ljudi kot zaradi neposrednih vojaških akcij,« je poudarila.

Drugi odvetnik Tembeka Ngcukaitobi je opozoril na retoriko izraelskih političnih voditeljev in vojaških poveljnikov, češ da so z izjavami »razglašali svoje genocidne namene«, poroča katarska televizija Al Jazeera. »Te izjave nato ponavljajo vojaki na terenu v Gazi, ko uničujejo Palestince in tamkajšnjo infrastrukturo,« je dodal.

Južna Afrika je tožbo na ICJ vložila konec decembra. V njej Izraelu očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida ter izvajanje genocidnih dejanj proti palestinskemu ljudstvu v Gazi. Opozorila je, da napad Hamasa 7. oktobra ne more upravičiti domnevnih genocidnih dejanj Izraela, in dodala, da je izraelski vojaški odziv prebivalce Gaze pahnil na rob lakote.

Pretoria je v tožbi med drugim navedla, da Izrael deluje z namenom uničenja Palestincev v Gazi kot dela širše palestinske nacionalne, rasne in etnične skupine. V luči tega je sodišče pozvala, naj odredi ustavitev izraelske ofenzive v Gazi, sprejetje ukrepov za preprečitev genocida, ustavitev prisilnega razseljevanja prebivalcev Gaze ter zagotavljanje dostopa do humanitarne pomoči.

Izrael se je na obtožbe odzval z zgroženostjo in jih zavrnil.  Izraelske oblasti so v odzivu na današnji začetek obravnave tožbe Pretorio označile za »pravno roko «Hamasa. Po besedah tiskovnega predstavnika izraelskega zunanjega ministrstva Liora Haiata gre v tem primeru za eno največjih manifestacij hinavščine v zgodovini, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tožbo Južne Afrike so kot neutemeljeno zavrnile tudi ZDA in Velika Britanija. Britanski premier Rishi Sunak je ob tem dodal,  da tožba ne bo vodila do miru na Bližnjem vzhodu in ponovil, da podpira pravico Izraela do samoobrambe. Večina zahodnih držav do zdaj še ni oblikovala jasnega stališča.

Preberite še:

Delni poslanski bojkot izraelskega filma Hamasovih grozodejstev

Južna Afrika ICJ Meddržavno sodišče Vojna med Hamasom in Izraelom konvencija ZN izpostavljamo