Bivši ameriški predsednik Donald Trump ni nikoli skrival svoje skepse do zveze Nato. Prejšnji mesec je evropski komisar iz Francije Thierry Breton povedal zgodbo iz Davosa leta 2020, ko je Trump predsednici evropske komisije Ursuli von der Leyen dejal: »Razumeti morate, da vam nikoli ne bomo priskočili na pomoč in vas podprli, če boste napadeni. In mimogrede, Nato je mrtev in izstopili bomo iz njega,« je rekel Trump po trditvah Bretona. Štiri leta kasneje svojih stališč očitno ni kaj dosti spremenil. Na shodu v Južni Karolini, kjer bodo naslednje republikanske strankarske volitve, je v soboto opisal pogovor iz časa, ko je bil predsednik, rekoč da mu je voditelj »velike države« zastavil hipotetično vprašanje, ali bi ZDA priskočile na pomoč v primeru ruskega napada, tudi če država ne bi dosegla zahtevanega praga obrambnih izdatkov. »Rekel sem: Niste plačali? Ste delinkvent? Ne, ne bi vas branil. Pravzaprav bi jih spodbudil (Ruse), da storijo, kar hočejo. Morate plačati,« se je Trump spominjal pogovora iz časa pred ruskim napadom na Ukrajino.
Bela hiša predsednika Joeja Bidna se je odzvala z besedami, da je »spodbujanje invazij morilskih režimov na naše najtesnejše zaveznike grozljivo in neuravnovešeno«. Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg se je odzval s sporočilom, da »vsako namigovanje, da zaveznice ne bi branile druga druge, spodkopava varnost vseh nas ter povečuje tveganja za ameriške in evropske vojake«. Predsednik evropskega sveta Charles Michel pa je dejal, da je Trumpova izjava »nepremišljena« in da koristi samo Putinovim interesom. V republikanski stranki so poskušali omiliti Trumpovo izjavo. Senator Marco Rubio je dejal, da je Trump že kot predsednik s svojim posebnim pristopom pospešil izdatke drugih članic Nata za obrambo. Dvajset od 31 držav članic Nata sicer ne dosega predvidenih izdatkov za obrambo v višini dveh odstotkov BDP, med njimi tudi Slovenija.
Trumpov bivši svetovalec za državno varnost John Bolton in zdaj njegov velik kritik je prejšnji mesec izrazil prepričanje, da bo Trump hotel doseči izstop ZDA iz Nata, če bo spet izvoljen. Zanimivo je, da je ameriški senat decembra lani v zakon o izdatkih za obrambo dodal člen, po katerem predsednik nima prostih rok pri odločitvi o izstopu iz Nata, ampak za to potrebuje dvotretjinsko podporo senata.