Ženske v mednarodnem kriminalu zasedajo vloge na vseh položajih, tudi vodilnih. Sodeč po raziskavi Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) imajo v organizacijah pomembnejše vloge, kot jim jih pripisujejo oblasti. To otežuje boj proti kriminalu, je prepričana avtorica študije Mara Garavini Seisselberg. Ženske so pogosto res žrtve mednarodnega kriminala, a to ne pomeni, da ne morejo biti dejavne tudi pri preprodaji drog, trgovini z ljudmi, pranju denarja, ponarejanju in nasilju. Najpogosteje delujejo na področju gospodarskega kriminala, bolj številno pa sodelujejo tudi pri kaznivih dejanjih trgovine z ljudmi. To potrjuje večje število aretacij žensk na tem področju, vendar lahko večje število aretacij pomeni tudi, da so preiskovalci nanje na tem področju bolj pozorni, saj si lažje – v nasprotju z ekstremno nasilnimi dejanji – »predstavljajo« vpletenost žensk vanje.

Pasivne in manj nasilne

Zločinkam gredo na roko stereotipi. »Zaradi tradicionalnih spolnih stereotipov ženske v kontekstu organiziranega kriminala dojemajo kot pasivne, manj nasilne in podvržene odločanju moških. To jim lahko omogoči skoraj nevidno delovanje, sistemi kazenskega pravosodja pa jih pogosto ne odkrijejo, čeprav prispevajo h kriminalnim dejavnostim,« so zapisali avtorji študije. Večina namreč še vedno meni, da so moški mnogo bolj nagnjeni k tveganemu vedenju in nasilju kot ženske, čeravno raziskave kažejo, da so tudi ženske nasilne, le da so poškodbe njihovih žrtev običajno manj hude. Še več, zlasti mlajše ženske so vse bolj nasilne, na svoj kriminalni življenjski slog pa so celo ponosne. Samo kot zanimivost: v zadnjem času je v ženskih zaporih v Veliki Britaniji več nasilja kot v moških. V primerjavi s predlanskim letom se je število nasilnih incidentov lani zvišalo za 21 odstotkov.

Raziskava o britanskih tolpah je pokazala, da se mlajša generacija v kriminal ne podaja toliko zaradi denarja kot zaradi imidža in spoštovanja. »Nekatere se bahajo z objavami na družbenem omrežju, si s tem izboljšujejo družbeni status ali pa celo grozijo drugim,« navajajo v študiji. Nepridipravi družbena omrežja uporabljajo tudi za novačenje novih članov. Objave luksuznih avtomobilov ali kupa denarja namreč pritegnejo pozornost zlasti mladih, ki se jim zdi, da bi tako na lahek način prišli do denarja.

Na čelo združbe namesto moža

V okviru raziskave Ovse so avtorji analizirali podatke iz štirinajstih držav (Albanije, Bolgarije, Belgije, Finske, Kanade, Italije, Moldavije, Srbije, Severne Makedonije, Švedske, Španije, Velike Britanije, Kirgizistana in Tadžikistana). »Ženske so prisotne na kriminalnih trgih in po vsej kriminalni hierarhiji v vseh sodelujočih državah,« je izsledke komentirala Mara Garavini Seisselberg. Stereotipno velja, da ženske pri svojem delu uporabljajo »mehke veščine« in so zaradi empatije, boljše organizacije in komunikacije primernejše za delo v ekipah ter v vlogi skrbnic ali zgolj podpornic »svojih« moških. Torej nekje v ozadju, same pa da odločitev ne sprejemajo. To seveda ni res. V študiji so izpostavili, da se ženske neredko povzpnejo na najvišje položaje, zlasti v primerih, ko vodilne vloge prevzamejo od svojih partnerjev. Ti so bodisi pobegnili, pristali v zaporu ali pa so bili ubiti.

Kot primere navajajo številne mafijske družine, kjer se vrednote prek žensk prenašajo na naslednjo generacijo, prostitucijo, kjer običajno ženske skrbijo za dekleta (tako imenovane madam), in pa trgovino z ljudmi. Potencialne žrtve namreč bolj zaupajo ženskam, ki jih tako lažje spravijo v svet kriminala. Kljub temu so pogosto spregledane kot potencialne osumljenke ali informatorke.