Ameriški volilni proces, ki bo glavna politična tema ZDA v letu 2024, je dolg kot jara kača, zvijati pa se bo začel že zelo kmalu. Petnajstega januarja bodo imeli republikanci svoje prve strankarske volitve predsedniškega kandidata, ki so tradicionalno najprej v zvezni državi Iowa. Ta proces se bo potem v obeh strankah in v vseh petdesetih zveznih državah ter na ozemljih vlekel pet mesecev. Zadnje strankarske volitve bodo šele 8. junija. Verjetno pa bo že prej znano, kdo sta zmagovalca, ki bosta predsedniško nominacijo uradno prejela na poletnih konvencijah – republikanska bo od 15. do 19. julija v Milwaukeeju, demokratska dober mesec dni kasneje v Chicagu. Ob tem je mogoče, da v tekmo poseže še kak neodvisen kandidat. Tri predsedniške debate bodo 16. septembra ter 1. in 9. oktobra. Predsedniške in hkrati še kongresne volitve ter vrsta drugih v zveznih državah bodo 5. novembra. Potem bo treba počakati, ali bo neuspešni kandidat poraz tudi priznal.
Predsedniške volitve v ZDA vsakič postrežejo s čim nenavadnim. Leta 2020 je bilo to izpodbijanje njihove legitimnosti s strani poraženega republikanskega predsednika Donalda Trumpa ter še vse drugo dotlej nepredstavljivo, kar je sledilo, z vdorom v kongres na čelu. Štiri leta prej je bila to Trumpova presenetljiva zmaga, še pred tem dvakratna zmaga prvega temnopoltega predsednika v zgodovini, leta 2000 pa znameniti volilni zaplet na Floridi ... Tudi letošnje volitve bodo posebne, verjetno v še več pogledih kot prejšnje, morda najbolj pa po petih merilih.
1.
Vnaprej znana velika favorita v obeh strankah
Običajno je v najmanj eni od obeh velikih strank boj za predsedniško nominacijo odprt in negotov ali vsaj ponuja dovolj prostora za presenečenja. Letos pa je še pred oddajo prvega glasu v Iowi znano, kdo sta daleč največja favorita, katerih poraz bi bil veliko presenečenje. Pri demokratih je to razumljivo, ker se predsednik Joe Biden poteguje za drugi mandat. V opozicijski republikanski stranki pa se za nominacijo poteguje pet izpostavljenih kandidatov, a je Donald Trump v vseh anketah tako velik favorit, da bi bil njegov poraz neprimerno večje presenečenje, kot je bil, denimo, leta 2008 pri demokratih poraz Hillary Clinton proti Baracku Obami (kot je neprimerno večja njegova prednost v meritvah javnega mnenja). Trumpova zmaga je bolj gotova tudi zaradi njemu zveste volilne baze v stranki.
2.
Spopad dveh predsednikov
Če se bosta za predsedniški položaj torej kot kandidata obeh največjih strank spoprijela Biden in Trump, bo to zelo redko videni dvoboj dveh predsednikov, aktualnega in nekdanjega, ter obenem ponovitev volilnega duela leta 2020. V preteklosti so ameriški predsedniki, ki so po prvem mandatu izgubili volitve (bilo jih je deset, skupaj s Trumpom), končali kariero, stranka pa se je usmerila k novim imenom in gledala v prihodnost. Nekateri so kasneje sicer poskušali kot kandidati tretjih strank in pogoreli. Le enkrat pa se je zgodilo, da je bil bivši predsednik še enkrat izvoljen na položaj, potem ko je tega izgubil. To je bil Grover Cleveland, ki je bil predsednik v letih 1885–1889 ter potem v letih 1893–1897, zato šteje kot 22. in kot 24. ameriški predsednik. Trump bo skušal iti po njegovi poti.
3.
Usoda glavnega kandidata v rokah sodišč
V središču pozornosti med volilno kampanjo letos ne bodo le kandidati, ampak zaradi Trumpa tudi sodišča. Vrhovno sodišče bo verjetno presodilo, ali sploh sme kandidirati. Ustava pravi, da zveznih položajev ne smejo zasedati tisti, ki so sodelovali v uporu ali pri tem pomagali, Trumpa pa obtožujejo, da je spodbujal svoje privržence k napadu na kongres januarja 2021 med potrjevanjem Bidnove zmage. Zato sta sodišče v Koloradu in državna sekretarka v Mainu že prepovedala Trumpovo kandidaturo v teh zveznih državah, končno besedo pa bo skoraj gotovo imelo devet vrhovnih sodnikov. Trump se je na najvišje ameriško sodišče obrnil tudi z zahtevo po presoji, ali ga pred obtožbami o vpletenosti v napad na kongres ščiti predsedniška imuniteta, in tu gre za pravno nepopisan list papirja.
Proti Trumpu namreč zaradi vdora v kongres tečeta dva kazenska postopka, še dva pa zaradi odtujitve zaupnih dokumentov in ponarejanja poslovnih listin. Za vseh 91 točk v štirih obtožnicah proti Trumpu je skupna najvišja zagrožena kazen 717,5 leta zapora. Potem so tu še civilne tožbe. Odločitve sodišč in sodni procesi proti enemu najresnejših kandidatov za Belo hišo bodo torej sovpadali s predsedniško tekmo in jo zaznamovali kot nikoli prej. Dve sojenji za kazniva dejanja naj bi se začeli marca, po eno maja in avgusta, a ti datumi niso dokončni. Trumpova ekipa odvetnikov poskuša sodne procese preložiti na čas po volitvah, da bi v primeru zmage potem poskušali vse primere prestaviti na čas po koncu mandata, ker da bi sicer motili vodenje države.
Tudi če bi bil Trump obsojen, pa to ne pomeni, da ne bi mogel biti predsednik, saj tega ustava ne prepoveduje (sindikalist in socialist Eugene Victor Debs je leta 1920 kandidiral za predsednika iz zapora, kjer je končal zaradi nespoštovanja sodne prepovedi železničarske stavke).
4.
Starost
Joe Biden je star 81 let, Donald Trump 77 let in oba sodita med najstarejše predsedniške kandidate velikih strank v zgodovini ZDA (Biden je na tej lestvici na drugem mestu). Če kateri koli od njiju zmaga, pa bi bil ob dokončanju štiriletnega mandata najstarejši ameriški predsednik sploh. Trenutno ima ta rekord Biden, ki bo ob koncu sedanjega mandata star 82 let in dva meseca ter bi torej v primeru ponovne zmage ta rekord samo še podaljšal. Trump pa bi bil v primeru zmage ob koncu mandata januarja 2029 star 82 let in sedem mesecev.
Pred tem je bil najstarejši ameriški predsednik ob koncu vodenja države Ronald Reagan. Imel je nekaj tednov manj kot 78 let in je takrat po tem precej izstopal. Naslednji po starosti ob koncu mandata Dwight Eisenhower je namreč štel le nekaj čez 70 let. Številni ameriški volilci pravijo, da je starost obeh glavnih kandidatov previsoka, a trend v ameriški politiki se je vsaj za nekaj časa očitno obrnil stran od obdobja, ko so zmagovali Obama (ob koncu mandata je bil star 55 let), George W. Bush (62 let) in Bill Clinton (54 let). Najmlajši predsednik, ki je dokončal svoj mandat, je bil Theodore Roosevelt leta 1909 (50 let in štiri mesece).
5.
Spremenjen urnik volitev
Demokratska stranka je letos spremenila razpored svojih strankarskih volitev. Prekinila je pol stoletja dolgo tradicijo obeh strank, po kateri so bile prve strankarske volitve predsedniškega kandidata vedno v zvezni državi Iowa, kar je zanjo pomenilo veliko medijsko pozornost in še več denarja od političnega oglaševanja zaradi teže, ki jo imajo prve volitve kot uvodni kazalnik razpoloženja volilcev. Demokrati so se lani odločili, da dajo več teže drugim, zanje pomembnejšim zveznim državam. Tako so na vrh koledarja za New Hampshirom, kjer tradicionalno volijo drugi (pri demokratih pa bodo zdaj prvi), potisnili Severno Karolino, kjer je veliko temnopoltih volilcev, ki naj bi tako dobili več glasu v pomembnih volitvah na začetku cikla, že prej pa Nevado z več hispanskimi volilci, pa še Georgio in Michigan. Letos bodo te demokratske spremembe manj opazne, ker se Biden poteguje za drugi mandat in ni prave tekme znotraj stranke, drugače pa bo čez štiri leta.
Strankarske volitve demokratov in republikancev sicer že v preteklosti niso vedno potekale v istih zveznih državah hkrati, zdaj pa bo razlik torej še več.
