Svet pred 50 leti
Vstopamo v leto 2024, 50 let po letu 1974, ki ga bomo obdelali v naših sledečih lestvicah. Najprej se bomo lotili splošnih dogodkov, najpomembnejših, ki so se zgodili v tistem, zdaj že kar krepko oddaljenem času. Pred 50 leti se je zgodilo predvsem nekaj tragičnih letalskih in železniških nesreč ter nekaj menjav velikih svetovnih voditeljev. V Jugoslaviji, v kateri smo Slovenci prebivali leta 1974, so predstavili novo, menda bolj liberalno ustavo, ki naj bi pozneje omogočila osamosvojitve republik. Istega leta se je v Zagrebu pripetila huda železniška nesreča, največja tovrstna v Jugoslaviji, v kateri je umrlo 167 ljudi. Kakor koli, najzanimivejši dogodek leta 1974 se zdi odstop ameriškega predsednika, republikanca Richarda Nixona.
Miha Štamcar
30. december 2023 06:01
31. december 2023 22:00
Predviden čas branja: 7 min
Iz tiskane edicije
Miha Štamcar
30. december 2023 06:01
31. december 2023 22:00
Predviden čas branja: 7 min
Iz tiskane edicije
Padec Richarda Nixona
Richard Milhous Nixon (1913–1994) je bil 37. predsednik ZDA od leta 1969 do 1974. Od leta 1953 do 1961 je bil podpredsednik Dwightu Eisenhowerju. V njegovih dveh nepopolnih mandatih so Američani umirili vojno v Vietnamu, zmanjšali napetosti s Sovjetsko zvezo in Kitajsko ter pristali na Luni. A kaj ko se je zgodil Watergate. Republikanec je postal edini predsednik ZDA, ki je odstopil s položaja zaradi škandala. Afero Watergate je sprožilo prijetje petih oseb, ki so vlomile v prostore nacionalne komisije Demokratske stranke v poslovni stavbi Watergate v Washingtonu 17. junija 1972. Preiskava je povezala vlomilce z republikansko komisijo za ponovno izvolitev Richarda Nixona, tedanjega predsednika ZDA. Še več, ugotovili so, da je bil predsednik Nixon vpleten v vlome, in razkrili, da je poskušal ovirati preiskavo. Ob skoraj gotovi odstavitvi v predstavniškem domu in veliki verjetnosti obsodbe v senatu je Nixon 9. avgusta 1974 odstopil. »Upam, da sem s tem dejanjem začel proces zdravljenja, ki ga ZDA tako obupno potrebujejo. Globoko obžalujem vsako škodo, ki je bila morebiti storjena v dogodkih, ki so privedli do te odločitve,« je za zgodovino izjavil dan prej.
Ustava SFRJ
Zadnja ustava Jugoslavije je bila sprejeta 21. februarja. Na splošno velja za veliko modernejšo od tiste iz leta 1963. Predvsem je pomembna v smislu decentralizacije nekdanje države. Povečala je vpliv posameznih republik, priznala je muslimane kot narod, hkrati pa sta Vojvodina in Kosovo dobila večjo avtonomijo. Predsedstvo države so zmanjšali s 23 na devet članov. Zdi se, da so bili z novo ustavo zelo nezadovoljni srbski komunisti, hrvaški in slovenski pa so bili veliko srečnejši. Navsezadnje je veljal za avtorja ustave Edvard Kardelj.
Letalska nesreča v Parizu
Turško letalo Turkish Airlines Flight 981, ki je letelo iz Carigrada v London, je 3. marca strmoglavilo v gozdu pri pariškem letališču Orly. Umrli so vsi potniki in vsi člani posadke na krovu (346 ljudi), zato velja nesreča za največjo letalsko nesrečo brez preživelih. Drugače pa je to četrta najhujša letalska nesreča vseh časov. Raziskovalci so ugotovili, da je šlo za napako vrat v predelu za tovor. Tako so v eni najbolj grozljivih letalskih nesreč med letom odletela vrata, odpovedala je hidravlika, zaradi česar je pilot izgubil nadzor nad letalom.
Zmaga skupine ABBA
O švedski glasbeni superskupini bomo napisali nekaj stavkov tudi v naši glasbeni lestvici prihodnji teden, tokrat samo omenimo, da so s popevko Waterloo zmagali na 19. tekmovanju za pesem Evrovizije 6. aprila v angleškem Brightonu. Konkurenca je bila huda, če si samo predstavljate, da je bila na drugem mestu italijanska zvezdnica Gigliola Cinquetti, na tretjem nizozemski duet Mouth & MacNeal in na četrtem avstralska lepotica Olivia Newton John. Naša Korni grupa je bila na 12. mestu med 16 nastopajočimi. Mimogrede, ABBA naj bi v letih delovanja zaslužila milijardo evrov.
Rodil se je VW golf
Podobno kot so pri nemškem gigantu Volkswagnu malce zmedeni v sedanjosti, ko ne vedo, kako bi se lotili prodaje svojih dragih električnih avtov, tako je bilo tudi v sedemdesetih letih, ko so poskušali počasi zamenjati zastarele, še v času nacizma oblikovane hrošče. Rešitev so našli v golfu, majhnem urbanem všečnem avtomobilu (Mk1), ki ga je oblikoval italijanski mojster Giorgetto Giugiaro. Proizvodnja za Evropo se je začela maja 1974 in avto je postal velika uspešnica, prodali naj bi jih okoli 36 milijonov, pa čeprav v ZDA ni popularen.
Indija razvije atomsko bombo
18. maja je Indija prvič preizkusila jedrsko orožje, šlo je za operacijo z imenom Smiling Buddha. Bombo je v Radžastanu razstrelila indijska vojska v spremstvu ključnih generalov. Šlo je za prvi potrjen jedrski poskus katere koli države zunaj petih stalnih članic varnostnega sveta Združenih narodov (ZDA, Sovjetska zveza, Francija, Velika Britanija, Kitajska). Uradno so Indijci poskus označili za miroljubno jedrsko eksplozijo (nikoli je ne bomo uporabili prvi), a je premierki Indiri Gandi vseeno zelo zrasla priljubljenost med ljudstvom.
Smrt Juana Peróna
Populistični argentinski predsednik Juan Perón (1895–1974) je po seriji srčnih infarktov umrl 1. julija in zamenjala ga je podpredsednica, njegova tretja žena Isabel Perón (1931). Ki ni bila v nobeni politični prvini kos svoji funkciji. Nekdanjo barsko plesalko, populistko in skrajno desničarko so po letu in pol vladanja zamenjali generali v krvavem državnem udaru. Isabel Perón so najprej zaprli in potem izgnali v Španijo. Po državnem udaru in sedmih letih vladanja generalov je umrlo okoli 30.000 državljanov, predvsem levičarjev in intelektualcev.
Železniška katastrofa v Zagrebu
30. avgusta ob 22.40 se je v Zagrebu zgodila nesreča potniškega vlaka na progi Atene–Beograd–Zagreb–Dortmund, ki se je iztiril in prevrnil. Umrlo je vsaj 167 potnikov, večinoma izseljencev, ki so se vračali s poletnih počitnic na delo v Zahodno Nemčijo. Vzrok? Vlak je na postajo zapeljal s hitrostjo 104 kilometre na uro namesto z dovoljenimi 50 kilometri na uro. Nekateri potniki so umrli zaradi električnega udara, saj se je vlak prevrnil in iztrgal drogove električnih vodov. Strojevodja in njegov pomočnik sta bila obsojena na petnajst in osem let zapora.
Grmenje v džungli
The Rumble In The Jungle je najbolj znan dvoboj, ki ga je 30. oktobra 1974 v Kinšasi v Zairu (danes Kongu) boksal Muhammad Ali, športnik, borec za pravice temnopoltih in velik kritik ameriškega posredovanja v Vietnamu. V Kinšasi verjetno ni šlo toliko za ideologijo. Ali je brez zadržkov izzval velikega tekmeca Georga Foremana in ga porazil v osmi rundi. Mobutu Sese Seko, takratni predsednik Zaira, je pripravil velike kupe denarja, samo Ali in Foreman sta dobila vsak po pet milijonov dolarjev. Zaslužil je tudi pevec Johnny Wakelin, ki je zaslovel s boksarsko himno In Zaire.
Ernő Rubik izumi kocko
Natančen datum ni znan, a konec leta 1974 velja za čas, ko je genialni madžarski matematik, kipar, profesor arhitekture in izumitelj Ernő Rubik (1944) izumil Magic Cube – čarobno kocko. Kocke so leta 1977 začeli prodajati po Madžarskem, za prodajo zunaj Madžarske pa je Rubik pridobil licenco leta 1979, še v času realnega socializma. Kocka je leta 1980 že postala globalna igrača, ko je prejela posebno nagrado za najboljšo miselno igro v Zahodni Nemčiji. Pravijo, da so po vsem svetu doslej prodali več kot 450 milijonov Rubikovih kock.