Navadni smrtniki, ki niso na delovnem mestu, ko bi morali biti, se morajo zanašati na lastno presojo, kdaj se morajo nujno vrniti na delo. Britanski poslanci (kar 650 jih je), ki jim ni dovolj okoli trideset barov in lokalov v westminstrski parlamentarni palači, zato med delovnim časom radi zahajajo v okoliške pube, so se lahko več kot 150 let zanašali na zvonjenje zvoncev, nameščenih v teh pubih, nad katerimi piše »Houses of parliament, division bell« (v prevodu: Domova parlamenta, delitveni zvonec). Tako se zvonec imenuje, ker poslance pa tudi člane lordske zbornice opozarja na glasovanje o zakonskih predlogih in o vsem drugem, za delitvenega pa so ga razglasili zaradi delitve glasov za in proti.
V poslanski zbornici, za stolom predsednika, ki je podoben prestolu, je delitveno preddverje. Nenavaden način glasovanja se ni spremenil že stoletja. Spremlja ga veliko vpitja. Predsednik zbornice na podlagi žolčnosti razprave, odzivanja poslancev, celo njihove telesne govorice presodi, ali je sploh potrebno glasovanje. Če presodi, da ni očitne večine za zakonski predlog, zavpije: »Delitev, zapustite preddverje!« To je ukaz vsem, ki niso poslanci, naj zapustijo delitveno preddverje, da ne bi motili glasovanja. Poslanci glasujejo tako, da iz tega preddverja zakorakajo v desni ali levi hodnik. Medtem jih štejejo. Kdor je za predlagano, zakoraka desno, kdor je proti, pa levo.
Kultura pitja narekovala sistemsko pomoč
Ključen trenutek pred glasovanjem je odziv uslužbenca zbornice, ki mora takoj, ko predsednik zavpije »Delitev, izpraznite preddverje!«, pritisniti gumb za zvonjenje delitvenih zvoncev. Za vsak primer tudi sam zavpije predsednikove besede. In potem zazvoni vsepovsod, kjer bi poslanci lahko bili. V westminstrski parlamentarni palači je po zadnjem štetju 384 zvoncev, v njeni okolici pa 172 – največ v pubih. To, da so morali iznajti to »sistemsko« pomoč za glasovanje, veliko pove o dolgoletni »kulturi pitja« med izvoljenci ljudstva, ki imajo od trenutka, ko se oglasi delitveni zvonec, samo osem minut časa, da se vrnejo v parlament, da bi lahko glasovali. Zato je med njimi eden najbolj priljubljenih pubov Albert v ulici Victoria, ki je edino viktorijansko poslopje v tej ulici, obdano z orjaškimi sodobnimi stavbami. Preživel je zaradi ulice, ki je dobila ime po znameniti kraljici Viktoriji, in zato, ker so ga poimenovali po njenem možu, priljubljenem princu Albertu, ki sta se, mimogrede, imela zelo rada in najbrž tudi zato imela devet otrok. Zunanjost in notranjost puba sta nekaj posebnega. Zaradi arhitekture, oken, točilnega pulta, orjaške fotografije kraljevega para Viktorije in Alberta iz časa, ko sta imela samo štiri otroke, ter različno velikih fotografij vseh poslancev, ki so postali premierji.
Pub je najbrž preživel tudi zato, ker je od westminstrske parlamentarne palače oddaljen samo 800 metrov. Tri do štiri minute hoje. Poslanci so lahko, če so pohiteli, po zvonjenju delitvenega zvonca ujeli glasovanje v parlamentu. Glasovalnemu zvonjenju v pubih pa je zdaj odzvonilo. Ne bo ga več. Poslej se bodo morali poslanci, ki med delovnim časom nagibajo kozarce v okoliških pubih, zanašati na sporočila na pametnih telefonih, ki jih sicer prejemajo že več let. Iz bližnjih pubov jih pogosto, osem minut res ni veliko časa, poberejo službena vozila ali taksiji – seveda na račun davkoplačevalcev.
Pitje spodbuja neprimerno vedenje
Zvonjenje delitvenega zvonca, ta nenavaden privilegij, se poslavlja, poslansko zvračanje kozarcev pa ne. Res ga je manj kot pred desetimi ali dvajsetimi leti, vendar ga je še vedno veliko. Zaradi poslanskega popivanja je bilo v parlamentarnih lokalih v preteklosti že kar nekaj pretepov, veliko vpitja, preklinjanja pa tudi spolnega nadlegovanja, en poslanec je bil celo obtožen posilstva. Neodvisna komisija za pritožbe je lani ocenila, da obstoječa »kultura pitja« spodbuja neprimerno vedenje v parlamentarni palači. Komisija je naštela 479 telefonskih pritožb, leto prej 701. Za pritožbe komisija krivi predvsem alkoholiziranost poslancev in drugih, ki delajo v parlamentarni palači, kjer uživajo subvencionirane alkoholne in druge pijače in hrano. Lakota in žeja v parlamentu sta davkoplačevalce lani stali skoraj 20 milijonov evrov.
