Vsa ta zgodba gre v resnici v korist drugih velesil, v korist Ruske federacije, Kitajske. Njim takšno stanje na terenu, ko se ZDA »izčrpavajo« na različnih konfliktnih območjih, ustreza in niso motivirane za to, da se hitro kaj spremeni. Če bi se pritiskom priključile vsaj še druge velesile, bi bilo veliko lažje doseči premik. Samo ko so si interesi velesil, ki imajo tudi moč potem udejanjiti resolucije, dovolj blizu – ne bom rekla, da se čisto prekrivajo, ker se redko – a samo, ko so si blizu, je dejansko možno skleniti neke kompromise. Takrat mednarodna skupnost učinkovito ukrepa, v vseh drugih situacijah pa te resolucije res ostanejo bolj pozivi, neka moralna opozorila, ki jih je zelo težko uresničiti v praksi. n1.info
Nepreslišano: prof. dr. Vasilka Sancin, strokovnjakinja za mednarodno pravo
Resolucije kažejo na to, kakšno podporo neko ravnanje uživa v mednarodni skupnosti, in posledično, kdo bo državo podprl pri osnovnih vprašanjih, kdo bo torej stal za takšno politiko. V konkretni situaciji v Gazi mislim, da lahko razen Izraela resnično vplivajo na stanje na terenu samo ZDA. Dokler ne bodo ZDA zahtevale, da se vzpostavi premirje, da se omogoči humanitarni dostop, se na terenu ne bo prav veliko spremenilo. Tudi če se sprejme še 16 takšnih resolucij. In to je ta težava, ker nimamo nekega mehanizma, ki bi zagotovil, da se ukrepi iz resolucije uresničijo na terenu. Izrael je tudi v različnih drugih vidikih zelo vezan na ZDA, in dokler ga slednje podpirajo tako brezmejno, ni motiviran za to, da kaj spremeni v svojem delovanju. Zato se mi zdi ključno tudi delovanje v odnosu do ZDA, ne samo v odnosu do Izraela in Hamasa.
Vasilka Sancin, strokovnjakinja za mednarodno pravo (Foto: )
