Njena služba je ena izmed najtežjih, saj se mora spopadati s posledicami podnebnega segrevanja, pogostih poplav in tudi zemeljskih plazov, ki grozijo mestu. Težko se je sploh odločiti, kje začeti, ko pa v več kot milijonski prestolnici po letih nenadzorovanega razširjanja železnih in aluminijastih barak v takšnih prebivališčih živi kar 60 odstotkov prebivalstva. Zaradi priseljevanje s podeželja se je število prebivalstva v nekaj letih podvojilo. Poleg neznosnih temperatur v vročih barakah, ki se kaj prida ne ohladijo niti ponoči, je neprijetno tudi čez dan – predvsem branjevke pogosto ​tožijo ​nad visoko vročino med svojim delom na odprtih tržnicah. Poleg tega, da je Kargbojeva v mestu spet dala postaviti nekaj parkov, kjer lahko ljudje zatočišče pred vročino dobijo pod drevesi, je s pomočjo tujih donatorjev olajšala tudi delo branjevk na tržnicah. Postavili so jim namreč preproste strehe iz blaga, ki prepušča zrak. Razmišlja tudi o predelavi odpadkov s tržnice (biomase) za proizvodnjo elektrike, ki bi jo nato uporabili za hlajenje živil branjevk, s čimer bi se lahko povečal njihov prihodek. Za zdaj njeno delovno mesto financira tuja nevladna organizacija.