Predzadnje merjenje razpoloženja javnosti na stari celini pred junijskimi volitvami evropskega parlamenta je pokazalo, da se jih na ravni celotne EU namerava udeležiti 68 odstotkov volilcev, kar je devet odstotnih točk več kot leta 2019. V Sloveniji je volilna udeležba na evropskih volitvah vedno krepko zaostajala za evropskim povprečjem in tudi po podatkih jesenskega Evrobarometra ni nič drugače – da se bodo volitev verjetno udeležili, je odgovorilo 57 odstotkov vprašanih. Kar se zdi še vedno veliko – najvišja udeležba v Sloveniji doslej je bila 29-odstotna leta 2019.
Različni razlogi za nizko volilno udeležbo
Vodja pisarne evropskega parlamenta v Sloveniji Anita Tušar poskuša te trende razložiti z različnih zornih kotov. »Evropske volitve vedno potekajo v nekem kontekstu. Volilna udeležba na evropskih volitvah je bila v Sloveniji vedno pod tridesetimi odstotki. Leta 2014 je bila 24,55-odstotna: šlo je za obdobje finančne krize, kar niso bile najbolj spodbudne okoliščine za mobilizacijo volilcev. Za nižjo volilno udeležbo v novejših državah članicah pa obstajajo še drugi razlogi. Glede Slovenije velja, da evropska identiteta še ni povsem utrjena. Najmočnejši sta nacionalna in lokalna identiteta,« pravi Tušarjeva in dodaja, da je v starejših državah članicah tudi evropska identiteta kar močna.
Eden od razlogov, zakaj volilci pri nas manj prihajajo na volišča, je po njeni oceni tudi strankokracija, ko stranke na volilne liste uvrstijo kandidate, ki jih želijo »parkirati« v evropskem parlamentu ali pa so na nacionalnem nivoju že dosegli vse. »Zaradi strankarske dinamike dobimo kandidate, ki morda ne ustrezajo najbolj meritokratskim merilom, kar ne prispeva ravno k večjemu entuziazmu volilcev,« pravi Tušarjeva. Vsaj delno njeno razmišljanje podpirajo rezultati raziskave o razlogih, zakaj po mnenju vprašanih ljudje volijo na evropskih volitvah: slovenski anketiranci so kot glavna razloga navedli podporo strankam ali posameznim kandidatom, medtem ko sta v evropskem povprečju najpomembnejša razloga podpora političnim strankam in izpolnjevanje državljanske dolžnosti.
Kot zadnji razlog za nizko udeležbo na volitvah Tušarjeva navaja učinek volitev na polovici mandata. »To je za volilce tudi priložnost, da pošljejo signal vladajoči garnituri. To pa potem niso več volitve o evropskih, ampak nacionalnih temah,« opozarja in dodaja, da imajo ob volitvah veliko vlogo tudi mediji v smislu, da naj javna razprava poteka o evropskih in ne o nacionalnih vprašanjih.
Pozitiven slovenski pogled na EU
Raziskavo Evrobarometer izvajajo v vseh sedemindvajsetih članicah EU. Zanimivo je, da pri mnogih drugih vprašanjih podatki kažejo na bolj proevropsko držo Slovencev od povprečja. V Sloveniji je več ljudi (83 odstotkov) v primerjavi s povprečjem EU (72 odstotkov) prepričanih, da je naša država s članstvom v EU pridobila. 66 odstotkov anketirancev iz Slovenije meni, da je članstvo v EU dobra stvar, medtem ko je v drugih državah na to vprašanje pritrdilno odgovorilo v povprečju 61 odstotkov vprašanih. Za 46 odstotkov Slovencev ima EU pozitiven ugled (evropsko povprečje je 45 odstotkov).
Zaradi nizke volilne udeležbe na evropskih volitvah v Sloveniji je zanimiv tudi podatek, da si precej več anketiranih Slovencev (61 odstotkov) v primerjavi z evropskim povprečjem (53 odstotkov) želi, da bi imel evropski parlament močnejšo vlogo. Kar je svojevrsten paradoks ob upoštevanju, da jih na volitve hodi manj kot trideset odstotkov. Željo po večji vlogi parlamenta so anketiranci izrazili v kar 21 državah članicah, ob Malti, Luksemburgu, Litvi, Cipru, Španiji in Grčiji pa je Slovenija pri vrhu lestvice. »Morda si ljudje to želijo zato, ker je parlament edina neposredno voljena institucija v EU in imajo volilci tam besedo. Drugi razlog pa bi lahko bil, da se v evropskem parlamentu vedno najdejo poslanci iz vladajočih in opozicijskih vrst,« razmišlja Tušarjeva. Anketiranci iz Slovenije so si sicer želeli, da bi evropski parlament prednostno obravnaval teme javnega zdravja, podpore gospodarstvu in ustvarjanja novih delovnih mest, prihodnost Evrope in kmetijsko politiko.
