Po pričakovanjih odhajajo krščanski demokrati na junijske evropske volitve z nosilcem liste Matejem Toninom. Sedanja evropska poslanka iz vrst NSi Ljudmila Novak, ki je sprva navajala, da bo kandidirala le, če bo nosilka liste, bo svoj tretji mandat lovila z zadnjega mesta na listi. Na vprašanje, ali gre za njeno politično slovo, odgovarja, da bodo imeli končno besedo s preferenčnim glasom volilci. Stranka po besedah Tonina cilja na dva poslanska mandata, »neuspeh pa bi bil, če ne bi dosegli zadnjega rezultata z evropskih volitev«, to je enega mandata. Prvak NSi je zavrnil insinuacije političnih konkurentov, da je odločitev za uvrstitev najvidnejših predstavnikov stranke na listo posledica stagnacije na domačem političnem parketu. Jasen je bil, da EU pomembno vpliva na domačo zakonodajo, čas pa je tak, da evropskih volitev ne gre »jemati z levo roko«.
Glede vrstnega reda na listi smo danes slišali, da ni nobenih osebnih sporočil, kdo je kako pomemben, ampak da gre za rezultat internega dogovora in torej predvsem vsebinsko sporočilo. Zato za njim na listi sledijo predsednica podmladka NSi Katja Berk Bevc, saj da v stranki dajejo mladim priložnost, nato pa tako imenovani lokalni blok z županom občine Sveta Trojica v Slovenskih goricah Davidom Klobaso, občinsko svetnico v Ravnah na Koroškem Mojco Erjavec in ljubljansko mestno svetnico Mojco Sojar. Sledijo najbolj izkušeni vodja poslancev Janez Cigler Kralj, poslanka Vida Čadonič Špelič in predsednik sveta stranke Jernej Vrtovec. Prav Vrtovec se sicer neuradno največkrat omenja kot potencialni naslednik Tonina na čelu stranke. Na Tonina namreč zaradi stagnirajoče pozicije stranke pred jesenskim kongresom letijo kritike.
Na rezultat vezana tudi Toninova usoda
Rezultat na evropskih volitvah utegne biti v tej politični matematiki pomemben dejavnik. Scenarij iz leta 2004, ko sta z več kot 100.000 prejetimi glasovi stranke evropski mandat prejela Ljudmila Novak in Lojze Peterle, je sicer za krščanske demokrate tokrat težko dosegljiv, če NSi ne dobi niti enega mandata, pa bi verjetno že nastali pogoji za menjavo na vrhu stranke. Tonin je na vprašanje, kaj se zgodi, če ga volilci pošljejo v evropski parlament, dejal, da ne vidi težav, da bi še naprej vodil stranko. »Če bom izvoljen za evropskega poslanca, ne bom prvi in ne zadnji predsednik stranke, ki je hkrati tudi evropski poslanec.« Za primer neuspeha pa dodal: »V kolikor pa ne bom izvoljen za evropskega poslanca, pa bo to zame osebno pomenilo, da bo potrebno potegniti tudi nekatere politične konsekvence, ki bodo jasne oktobra letos na kongresu stranke.«
Kaj pa vsebina? Prvak NSi je poudaril, da smo na ravni evropske unije pred številnimi izzivi, odgovori nanje pa, da bodo pomembno določili naša življenja v prihodnjih desetletjih. Kot ključna področja je naštel varnostno, gospodarsko in demografsko. Pri prvem je omenil vojno v Ukrajini in prihajajoče ameriške volitve, ki utegnejo ob menjavi oblasti pomembno vplivati na pozicijo EU. Na gospodarskem področju je izpostavil tekmo z ZDA in Kitajsko, v kateri da Evropa zaostaja. Poleg potrebe izboljšati konkurenčnost je s tega vidika poudaril še pomembnost »razumnega« zelenega prehoda, to je tako, da ohranimo okolje za prihodnje rodove, a hkrati tudi zagotovimo ekonomsko blagostanje EU in njenih prebivalcev. Med demografskimi izzivi zaradi staranja evropskega prebivalstva pa je Tonin ob socialnih in zdravstvenih izzivih izpostavil še, da je potrebno izboljšati migracijsko politiko.