Dva tedna pred predsedniškimi volitvami je ruski voditelj Vladimir Putin v letnem nagovoru o stanju v državi dejal, da bodo morali zaradi širitve Nata na Švedsko in Finsko okrepiti rusko zahodno vojaško krilo, za nesmisel je označil govorjenje o ruskem napadu na Evropo, bi pa pošiljanje zahodnih vojakov v Ukrajino lahko prineslo jedrski spopad. O zahodnih politikih, ki da Ukrajini pomagajo pri napadih na tarče v Rusiji, je dejal, da »morajo razumeti, da imamo tudi mi orožje, ki lahko doseže tarče na njihovem ozemlju«.
Putin je zunanjepolitičnim in varnostnim vprašanjem posvetil prve pol ure dve uri dolgega nagovora pred obema domovoma ruskega parlamenta in povabljenimi gosti. Potem je govoril o velikih načrtovanih vlaganjih za doseganje domačih ciljev, od dviga natalitete do izboljšanja zdravstva ter podvojitve minimalne plače do leta 2030 na, preračunano, 350 evrov. Nič ni omenil sredinega poziva iz moldavskega proruskega Pridnestrja, naj mu Rusija pomaga, povsem pričakovano pa tudi ne nedavne smrti opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega. Njegovega imena ni hotel nikoli izgovoriti niti takrat, ko je bil še živ.
Pogovarjal bi se z ZDA
Putin je rusko posredovanje v Ukrajini v nekem trenutku označil za vojno, kar je v Rusiji uradno še prepovedano – reči se ji mora posebna vojaška operacija. Po njegovi oceni – in oceni neodvisnih zahodnih analitikov – ruska vojska trenutno dosega uspehe na fronti in ima pobudo.
Dejal je, da je govorjenje o ruskem napadu na Evropo »popoln nesmisel« (Rusija je pred napadom na Ukrajino februarja 2022 več mesecev vztrajno zanikala, da ga načrtuje). Zahod je obtožil, da hoče »uničiti Rusijo«. »Hočejo nas zvleči v oboroževalno tekmo in izčrpati po receptu Sovjetske zveze iz 80. let,« je rekel Putin. Zahod je tudi obtožil, da hoče s »kolonialnimi prijemi« ustaviti ruski razvoj in »ustvariti dekadenten prostor, kjer bodo lahko počeli, kar hočejo«. Pri tem je dodal, da »vse, česar se zahod domisli, ustvarja resnično grožnjo konflikta z uporabo jedrskega orožja in torej uničenja civilizacije«. Rusko jedrsko orožje je posodobljeno in nared, je dejal. Dodal pa je, da je Rusija pripravljena na pogovore z ZDA o strateški stabilnosti, da pa morajo vključevati tudi teme, ki so v ruskem interesu.
Po njegovem mnenju večina Rusov podpira vojno v Ukrajini. Zanesljivih raziskav o tem sicer ni. »Naši vojaki v jarkih vedo, da je vsa država z njimi,« je rekel. Veteranom vojne v Ukrajini je obljubil, da bodo imeli prednost pri vpisu v novi izobraževalni program, imenovan Čas junakov, v katerem bodo učili in urili bodočo elito – politične in vojaške voditelje Rusije.
Domače investicije
Predsedniške volitve v Rusiji bodo potekale od 15. do 17. marca. Kandidati so štirje, noben Putinov nasprotnik pa ni resničen kritik oblasti in o zmagovalcu ni dilem. Vseeno je velik del govora namenil napovedim o izboljšanju življenja ljudi, kar sicer v govoru o stanju v državi stori vsako leto. Govoril je o investicijah v zdravstvo, šolstvo, tehnološki in gospodarski razvoj ter tudi o ukrepih za zmanjšanje toplogrednih izpustov. Namignil je na mogoče višje davke za bogataše in podjetja. Dejal je, da je Rusija po BDP največje gospodarstvo v Evropi (enotnih podatkov o tem ni, sta si pa zelo blizu z Nemčijo) in da želi po kupni moči postati četrta na svetu. Za vse to pa je treba pospešiti tehnološki razvoj in rešiti vprašanje pomanjkanja delovne sile, kar da je eden od ruskih problemov, je rekel. In dodal, da so uspeli v državi znatno zmanjšati porabo alkohola.
