Božično drevesce, praznične lučke in raznovrstni okraski veljajo za obvezno opremo decembrskih prazničnih dni, čeprav si seveda vsak okrasi svoj dom po svoje. V številnih domovih in cerkvah praznični duh budijo jaslice. Mesta in vasi se odenejo v tisoče drobnih luči, ki razsvetlijo decembrsko temo in prinašajo upanje. Med prazniki nas objame tudi nostalgija, saj se spominjamo toplih vonjav iz babičine ali mamine kuhinje in jih poskušamo prenesti tudi v svoj dom. Kakšna je tradicija okraševanja v Sloveniji?
Brez smrečice danes ne gre
Advent je uvod v praznični december in takrat v domove prinesemo adventne venčke. Tudi tisti, ki tega ne obeležijo v cerkvi, mize radi okrasijo s svečkami in izvirnimi venčki, ki jih je te dni vse polno na policah. Poznate tisto prijetno vznemirjenje, ko okrašujete božično drevo? Ali ni trenutek, ko na ošiljen vrh jelke ali smreke kot zadnji okrasek postavite zlato zvezdo, nekaj najbolj čarobnega? Smreka je s svojo v nebo vzpenjajočo se obliko in kljubovalnim zelenjem tudi v zimskih dneh že v preteklosti predstavljala poseben simbol upanja in trdoživosti, ki ju v teh časih še kako potrebujemo. Čeprav božična drevesca že dolgo niso več samo zelene barve, ampak tudi bela, roza, celo modra in zlata. Do prve svetovne vojne pa je namesto smreke domačije krasil »bogkov kot« in tudi smrekove veje, omela, bršljan ter drugo zelenje. Zanimiva je ugotovitev, da se jaslice na mizi ali polici ne znajdejo le pri vernih družinah, ampak so zaradi svoje izvirnosti izdelave in pozitivnega sporočila del prazničnega protokola okrasitve tudi pri drugih ljudeh.
Okrasek veliko pove
Če so bili včasih na zelenju bomboni ali suho sadje, danes kar tekmujemo v bleščavosti lučk in okraskov vseh vrst. Naši predniki so jabolka, hruške in orehe uporabili kot okras ter z njimi izrazili upanje, da bo prihodnja letina dobra. Nekaj posebnega in spet moderni so čudoviti okraski iz naravnih materialov, ki nastajajo pod prsti rokodelskih mojstrov. Posebej lepi so okraski iz lesenih oblancev ali slame. Morda pa vas očarajo glineni okraski ali okraski iz čipk, ki jih ponujajo na vseh novoletnih stojnicah. V bistvu bo okrasek na smreki, material smreke same ali izbor venčka dobrodošlice na vratih veliko več povedal o vas, kot si mislite.
Božična zvezda in okrasitev zunanjosti
Cvetličarne se v decembru šibijo od rdeče barve popularnih sobnih božičnih zvezd. Rastlina sicer izvira iz Mehike, a smo jo očitno Slovenci kar posvojili in je postala zvesta spremljevalka praznikov. Večina teh rastlin po nekaj tednih pristane v smeteh, saj jih je težko ohraniti pri življenju več mesecev.
Poleg lučk in dekoracije notranjosti se vse več ljudi po ameriškem vzoru odloča za zunanjo okrasitev. Vsak drevešček na vašem vrtu je primeren za praznično osvetlitev. Naši očetje so vlekli dolge kable skozi okna in barvali vsako žarnico posebej, da bi pričarali zunanjo pravljico. Pred 40 leti je sleherna samostojna hiša – in tudi številna stanovanja – poleg notranje smrečice imela še eno zunanjo. In sosed je soseda pozorno opazoval, ali ima smreko ali jaslice. Danes zaradi finančnih in ekoloških razlogov tako množičnih zunanjih osvetlitev domov ni več, nekaj pa vendarle.
Zelo popularni so palčki in škrati vseh vrst, ki čuvajo vhode v hišo ali čakajo na okenskih policah. Pa meter veliki Božički ali Dedki mrazi ali tradicionalni Hrestači. Morda za koga kič, a nekateri si božiča ne morejo predstavljati brez zlatega božičnega okrasja. Zlati božični okraski in dekoracije morda nikoli ne bodo šli iz mode. Zlato preprosto sodi k božiču, deluje razkošno, lepo in ekskluzivno. Novost so na primer tudi zlate božične jelke, ki jih zagotovo ne boste zgrešili. In če želite biti res v trendu, bodite pozorni na izrazito globoko roza barvo viva magenta, ki je bila razglašena za barvo leta 2023.
