Iskanje zaposlitve na začetku kariere je izziv, še posebej brez ustreznih delovnih izkušenj. Zaposljivost mladih je tudi zato precej odvisna od njihove proaktivnosti in samoiniciativnosti, poguma, drznosti, stopanja iz cone udobja ter sposobnosti hitrega prilagajanja na nove razmere. »Odločila sem se, da pridobim izkušnje že med študijem. S pomočjo e-študentskega servisa sem izbrala nekaj podjetij, ki so bila skladna z mojimi cilji. Eno izmed njih se je izkazalo za pravo izbiro, saj sem sedaj v njem zaposlena,« svojo zgodbo začne Tia Osredkar, stara 25 let, ki se je konec lanskega leta zaposlila kot specialistka za iskanje talentov v družbi Competo. Pove, da je bil selekcijski postopek temeljit. Razgovori so potekali v več krogih, s poudarkom na vedenjskih vprašanjih. »Pred razgovori sem analizirala podjetje in izpostavila dosežke, povezane s prijavljeno zaposlitvijo. Delodajalec je bolj kot specifično strokovno znanje cenil pripravljenost na učenje in angažiranost. Korektna obravnava in jasne informacije o poteku postopka so bile stalnica. Hitro sem se vključila v ekipo, kjer sem že od začetka obravnavana kot enakovreden član. Kasneje mi je delodajalec omogočil prehod v redno zaposlitev, ki je potekala brez težav.« Tinina zgodba je spodbudna. A vse kaže, da je veliko tudi drugačnih.
Kako pospešiti vstop mladih na trg dela?
Najprej dobra novica: beležimo najnižjo brezposelnost po osamosvojitvi Slovenije. Stopnja registrirane brezposelnosti, torej odstotni delež registriranih brezposelnih med aktivnim prebivalstvom, znaša 4,8 odstotka. Med njimi je 20,4 odstotka mladih v starosti od 15 do 29 let. Manj razveseljujoče pa je, da se ravno v tej starostni strukturi ponovno povečuje delež brezposelnih. Na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) imajo na voljo različne ukrepe aktivne politike zaposlovanja. Lani se je vanje vključilo 10.000 oseb, od tega tretjina starih do 30 let. Na ZRSZ poročajo, da imajo iz Evropskega socialnega sklada plus za obdobje 2023–2028 predvidenih skupno 172 milijonov evrov sredstev za pet programov, med njimi tudi za projektno učenje mlajših odraslih, učne delavnice, neformalno izobraževanje. Delodajalci lahko trenutno kandidirajo za izvedbo projektov v okviru subvencioniranega zaposlovanja mladih. Program omogoča subvencionirano zaposlitev brezposelnih, mlajših od 30 let, za nedoločen čas. Delodajalcu izplačujejo mesečno subvencijo največ 18 mesecev, in sicer v višini od 300 do 420 evrov, odvisno od trajanja prijave mladih v evidenci brezposelnih ter njihove izobrazbe. Znesek mesečne subvencije se zviša za 70 evrov na mesec, če delodajalec osebo vključi v kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Delodajalec mlademu zaposlenemu ves čas zagotavlja mentorja in obema omogoči obvezno vključitev v vsaj 30-urno usposabljanje ali izobraževanje, pri čemer je zaželeno pridobivanje digitalnih kompetenc. Napovedi namreč kažejo, da kar dobra polovica delodajalcev (52,2 odstotka) tudi v prihodnje pričakuje težave pri iskanju kadra, med njimi največ (več kot 60 odstotkov) v dejavnostih gostinstva, zdravstva in socialnega varstva ter izobraževanja.
Od vožnje do sanjske službe
Veliko strukturno neskladje na trgu dela lahko pomeni izziv tudi za iskalce prve zaposlitve, še posebej tiste, ki na trg prihajajo z znanji in izobrazbo, po katerih ni veliko povpraševanja. »Toda če kdaj, imamo danes na voljo veliko priložnosti bodisi za nadgradnjo naših tehničnih znanj, mehkih veščin in kompetenc bodisi za prekvalifikacijo oziroma usmeritev na nova področja dela,« meni Laura Smrekar, partnerica in direktorica komuniciranja v kadrovski družbi Competo. »Po mojih izkušnjah so izzivi mladih iskalcev prve zaposlitve različni. Nekateri se zgolj odzivajo na zaposlitvene oglase in ne uporabljajo proaktivnega iskanja novih kariernih priložnosti. Nekateri si že takoj želijo dobiti 'sanjsko službo', s čimer si lahko zožijo krog zaposlitvenih priložnosti. Nekateri niso pripravljeni poprijeti za morda manj atraktivno delo oziroma manj plačano prvo delo od pričakovanega. Tudi vožnja v drugo regijo lahko marsikomu pomeni izziv. Nekateri pa dejansko sodijo med suficitarne kadre, po katerih enostavno ni dovolj povpraševanja.« Toda za vsak izziv se lahko najdeta rešitev in nova pot.
Smrekarjeva svetuje, naj se mladi iskanja prve službe lotevajo proaktivno: da sami raziščejo trg, panoge in potencialno zanimive delodajalce ter proaktivno vzpostavijo stike z njimi. Lahko se udeležujejo zaposlitvenih sejmov, različnih kariernih delavnic in hitrih kariernih zmenkov ter različnih spletnih dogodkov. Veliko priložnosti je tudi v smeri mreženja oziroma vzpostavitve stikov z raznimi društvi in organizacijami, ki lahko mladim zagotavljajo mentorsko podporo. Podporo lahko dobijo tudi pri kadrovskih strokovnjakih v zaposlitvenih agencijah ali na ZRSZ. »Koristno je, da začnejo zelo hitro graditi svojo osebno znamko. Linkedin je dober kanal za to in platforma, kjer vse več delodajalcev aktivno išče nove sodelavce.« Nenazadnje pa je ključno tudi zavedanje, da je gradnja karierne poti vselej dolgoročen proces, ki terja veliko vztrajnosti, strpnosti, prilagajanja in ohranjanja pozitivne naravnanosti. Na tej poti so zavrnitve sestavni del procesa. Hitre tehnološke spremembe vse bolj vplivajo tudi na poklice in delovna mesta. Če ugotovimo, da pridobljena izobrazba ne sovpada s trenutnimi potrebami trga dela, razmislimo o prekvalifikaciji in izberimo področja, po katerih je veliko povpraševanja. Ob tem pa je pomembno, da se usmerjamo na tista področja, do katerih gojimo strast.
Učenja z zaposlitvijo ne bo konec
Da bo vsak od nas dolgoročno zaposljiv, mora najprej sam poskrbeti za to, da ves čas razvija mehke in trde veščine ter pridobiva nova znanja. Iskanje prve zaposlitve je vedno proces, ki zahteva svoj čas, potrpežljivost in prilagodljivost ter trdo delo. »Danes delodajalci pri zaposlovanju iskalcev prve zaposlitve izkazujejo vedno večji interes za celosten pristop k zaposlovanju,« pravi Smrekarjeva. Poleg specifičnih tehničnih in digitalnih veščin iščejo posameznike, ki lahko prinašajo dodano vrednost s svojim odnosom in mehkimi veščinami. Timsko delo postaja ključna komponenta, saj se delovne dinamike vse bolj usmerjajo v sodelovalno okolje. »Od mladih se pričakujejo tudi visoka stopnja samoiniciativnosti, sposobnost prevzemanja odgovornosti in aktivno iskanje priložnosti za izboljšave.« Tudi čustvena inteligentnost postaja vedno bolj pomembna lastnost, prav tako sposobnost hitrega prilagajanja in učenja.
