Njena služba je ena izmed najtežjih, saj se mora spopadati s posledicami podnebnega segrevanja, pogostih poplav in tudi zemeljskih plazov, ki grozijo mestu. Težko se je sploh odločiti, kje začeti, ko pa v več kot milijonski prestolnici po letih nenadzorovanega razširjanja železnih in aluminijastih barak v takšnih prebivališčih živi kar 60 odstotkov prebivalstva. Zaradi priseljevanje s podeželja se je število prebivalstva v nekaj letih podvojilo. Poleg neznosnih temperatur v vročih barakah, ki se kaj prida ne ohladijo niti ponoči, je neprijetno tudi čez dan – predvsem branjevke pogosto tožijo nad visoko vročino med svojim delom na odprtih tržnicah. Poleg tega, da je Kargbojeva v mestu spet dala postaviti nekaj parkov, kjer lahko ljudje zatočišče pred vročino dobijo pod drevesi, je s pomočjo tujih donatorjev olajšala tudi delo branjevk na tržnicah. Postavili so jim namreč preproste strehe iz blaga, ki prepušča zrak. Razmišlja tudi o predelavi odpadkov s tržnice (biomase) za proizvodnjo elektrike, ki bi jo nato uporabili za hlajenje živil branjevk, s čimer bi se lahko povečal njihov prihodek. Za zdaj njeno delovno mesto financira tuja nevladna organizacija.
Prva častnica za boj proti vročini
Eugenia Kargbo ima eno najtežjih in najbolj nenavadnih služb v revni zahodnoafriški državi Sierra Leone. Je prva častnica za vročino v prestolnici Freetown in nasploh prva s takšno službo v vsej Afriki. Njena glavna naloga je, da mora mesto, kjer zaradi podnebnih sprememb vročina zdaj še pogosteje ubija prebivalce v preprostih železnih barakah, narediti spet hladnejše in prijaznejše za življenje.