Tri tedne po nepričakovani senzacionalni volilni zmagi je 53-letni skrajno neoliberalni ekonomist Javier Milei postal argentinski predsednik. V imenu Boga, domovine in svetih evangelijev je na položaj prisegel v parlamentu, prvega predsedniškega govora pa ni imel pred poslanci, kot je običaj, ampak na stopnicah pred vhodom v parlament pred več tisoč ljudmi, ki so mahali z argentinskimi zastavami. »Tako kot je padec berlinskega zidu pomenil konec tragičnega obdobja za svet, te volitve (19. novembra) predstavljajo preobrat v naši zgodovini,« je vzkliknil in obljubil, da bo nekoč bogato Argentino – ki sta jo v zadnjih letih glede BDP na prebivalca prehitela Urugvaj in Čile, kmalu pa jo bo tudi Brazilija – izvlekel iz desetletij propadanja in nazadovanja ter jo popeljal v »novo ero miru in blagostanja«. A ne takoj: »Ni alternative za reze, ni alternative za šok terapijo v proračunski politiki, saj ni denarja!« Dejal je, da se bo gospodarska kriza v prihodnjih mesecih še zaostrila, a potem bo zategovanje pasu obrodilo sadove. »Izzivi, ki so pred nami, so velikanski … Raje vam povem neprijetno resnico kot prijetno laž,« je rekel Milei.
Na prisegi Orban, Bolsonaro in drugi s skrajne desnice
Zatem je v predsedniški palači sprejel tuje goste, predvsem predstavnike skrajne desnice z vsega sveta, tudi madžarskega premierja Viktorja Orbana, nekdanjega brazilskega predsednika Jaira Bolsonara, voditelja španskega Voxa Santiaga Abascala in voditelja čilskih republikancev Joséja Antonia Kasta. Orban je ob prihodu v Buenos Aires na družbenem omrežju X zapisal: »Desnica se krepi ne le v Evropi, ampak po vsem svetu!«
Med gosti so bili tudi čilski levosredinski predsednik Gabriel Boric, španski kralj Filip VI. in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Milei namerava namreč močno podpirati Ukrajino. Zelenski je na X zapisal: »To je nov začetek za Argentino. Predsedniku Mileiu in vsej Argentini želim, da bi presenetila svet s svojimi uspehi.«
Na ustoličenje Mileia nista hotela priti levosredinska voditelja Brazilije in Kolumbije Luiz Inácio Lula da Silva in Gustavo Petro. Avtoritarna predsednika Venezuele in Nikaragve Nicolás Maduro in Daniel Ortega pa nista bila povabljena.
Težava za Mileia, ker nima dovolj poslancev
V predsedniški palači je včeraj prisegla tudi nova vlada, v kateri je zaradi varčevanja le devet ministrov. Milei nastopa proti dosedanji politični eliti in napoveduje radikalne ukrepe proti 144-odstotni inflaciji in nevarnemu zadolževanju države, ki naj bi jih predstavil parlamentu že v prihodnjih dneh. Za gospodarskega ministra je postavil Luisa Caputa, nekdanjega finančnega ministra in guvernerja centralne banke. Kot državni sekretar na finančnem ministrstvu je v letih 2015–2016, ko je Argentini vladal desni Mauricio Macri, precej uspešno reševal Argentino iz bankrota, ki ga je povzročila Cristina Fernández de Kirchner, predsednica v letih 2007–2015. Podobno vlogo bo imel Caputo tudi zdaj, ko zaradi velike zadolženosti Argentini spet teče voda v grlo. Caputo, ki naj bi fanatično radikalnega in v politiki neizkušenega Mileia postavil na realna tla, je znan tudi po finančnih mahinacijah sebi v prid.
Gotovo bodo ukrepi nove vlade, na čelu katere je predsednik države Milei, najbolj prizadeli nižje sloje. Ti so večinoma glasovali zanj, čeprav naglas zagovarja nebrzdani kapitalizem s privatizacijo šolstva in zdravstva ter odpravo subvencij na elektriko, goriva in javni transport, ki je zdaj skoraj brezplačen. Delež Argentincev, ki živijo pod mejo revščine, se je od lani povečal s 35 na 42 odstotkov. Ta odstotek bo pod Mileiem verjetno samo še naraščal. Njegov prihod na oblast bi lahko pomenil predvsem konec socialne države, ki jo je pred 80 leti začel razvijati Juan Peron.
Milei bo težko uresničil svoje predvolilne obljube, kot so 15-odstotno zmanjšanje javnih izdatkov, ukinitev centralne banke in uvedba dolarja kot plačilnega sredstva, tudi zato, ker ima njegova stranka le 38 od 257 poslancev in 8 od 72 senatorjev, ne vodi pa nobene od 24 regij (provinc), ki so relativno avtonomne.