Emmanuel Macron je po sestanku, na katerem je gostil okoli 25 voditeljev in drugih visokih predstavnikov evropskih držav, poudaril pomen dodatne pomoči Ukrajini in poudaril, da je poraz Rusije nujen za varnost in stabilnost v Evropi. Francoski predsednik je naznanil nove korake za okrepitev pomoči Ukrajini v boju proti ruski invaziji, pri čemer ni izključil niti napotitve sil v državo.
Soglasja o napotitvi zahodnih sil v Ukrajino po njegovih besedah sicer ni, a kot je zatrdil, ne gre izključevati ničesar. »Naredili bomo, kar bo potrebno, da Rusija ne bo mogla zmagati v tej vojni,« je dejal. O morebitni napotitvi sil bi se sicer po njegovih besedah neodvisno in suvereno odločala vsaka država posebej, poročajo tuje tiskovne agencije.
»Številni, ki danes govorijo 'nikoli in nikdar', so isti ljudje, ki so pred dvema letom govorili 'nikoli tankov, nikoli letal, nikoli raket dolgega dosega',« je kasneje v Parizu poudaril Macron in dodal, da danes razpravljajo o tem, kako tanke in rakete dostavljati hitreje.
Naznanil je, da so se voditelji na srečanju dogovorili tudi o vzpostavitvi koalicije, ki bi Ukrajino oskrbovala z raketami srednjega in dolgega dosega. Poleg tega so se strinjali o okrepitvi proizvodnje orožja skupaj z Ukrajino, pa tudi o podpori njeni lastni obrambni industriji.
Kremelj opozoril na neizogibnost neposrednega konflikta med zvezo Nato in Rusijo
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je danes na vprašanje, ali bi prihod Natovih vojakov v Ukrajino vodil v neposredno konfrontacijo med zavezništvom in Rusijo, odgovoril, da v tem primeru »ne bi govorili o možnosti, temveč o neizogibnosti« spopada. »In te države se morajo vprašati, če je to v njihovem interesu in v interesu njihovih državljanov,« je povedal in dodal, da številne države »ohranjajo precej trezno oceno morebitnih nevarnosti takih dejanj«.
»Toda že samo dejstvo, da se razpravlja o možnosti napotitve nekaj kontingentov iz Natovih držav v Ukrajino, je zelo pomemben element,« je še menil Peskov. Dodal je, da se Kremelj dobro zaveda stališča Macrona »o potrebi po tem, da Rusiji zadajo strateški poraz«.
Evropske zaveznice zavračajo možnost napotitve vojakov v Ukrajino
Evropske zaveznice so se zadržano odzvale na izjave francoskega predsednika Emmanuela Macrona, ki v okviru podpore Ukrajini ni izključil možnosti napotitve sil v to državo. Več evropskih voditeljev je zavrnilo možnost napotitve vojakov v Ukrajino, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je dejal, da severnoatlantsko zavezništvo ne namerava poslati bojnih enot v Ukrajino. Kot je danes pojasnil za ameriško tiskovno agencijo AP, Natove zaveznice »zagotavljajo Ukrajini podporo brez primere«. »To počnemo od leta 2014 in smo jo okrepili po (ruski) invaziji. Vendar ni nobenih načrtov za Natove bojne enote na tleh v Ukrajini,« je povedal.
Tudi nemški kancler Olaf Scholz je danes zatrdil, da evropske države ali članice Nata v Ukrajino ne bodo poslale svojih vojakov. »Kar je bilo dogovorjeno med nami od začetka, velja tudi za naprej, in sicer da na ukrajinskih tleh ne bo vojakov, ki bi jih tja poslale evropske države ali države Nata,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Scholz.
Švedska, ki se bo kot 32. država kmalu pridružila Natu, je danes sporočila, da za zdaj ne načrtuje pošiljanja kopenskih enot v Ukrajino. »Za zdaj to sploh ni v načrtu,« je za švedsko radiotelevizijo SVT dejal premier Ulf Kristersson dan po tem, ko je bila z ratifikacijo v madžarskem parlamentu odpravljena še zadnja ovira za švedsko članstvo v Natu.
Do Macronovih zamisli o napotitvi kopenskih sil v Ukrajino sta bila zadržana tudi premierja Poljske in Češke, Donald Tusk in Petr Fiala. Tusk je po današnjem srečanju s Fialo v Pragi dejal, da Poljska ne namerava poslati svojih enot v Ukrajino. Kot je poudaril, se je treba sedaj osredotočiti na zagotavljanje največje možne podpore Ukrajini v njenih vojaških prizadevanjih proti ruski invaziji. Ali bi se lahko to stališče pod določenimi okoliščinami v prihodnosti spremenilo, za zdaj ni želel ugibati.
Podobnega mnenja je bil Fiala. »Ni treba iskati novih poti,« je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa in pri tem izpostavil pomen skupne nabave topniškega streliva za Ukrajino.
Z Downing Streeta pa so danes v odzivu na izjave Macrona sporočili, da Velika Britanija ne načrtuje napotitve vojakov »velikega obsega« v Ukrajino poleg »majhnega števila« ljudi, ki so že tam in podpirajo ukrajinsko vojsko, predvsem v smislu »medicinskega usposabljanja«" poroča AFP.
Proti pošiljanju vojakov v Ukrajino so se izrekli tudi v Zagrebu in Madridu. Hrvaška ni ponudila napotitve svojih vojakov v Ukrajino, je dejal premier Andrej Plenković, ob tem pa poudaril, da bo še naprej zagotavljala podporo na druge načine. Španska vlada se ne strinja z idejo o morebitni namestitvi evropskih enot v Ukrajini, pa je dejala tiskovna predstavnica španske vlade Pilar Alegria. Ob tem je sicer vztrajala, da je treba pospešiti pošiljanje vojaške opreme za pomoč Kijevu.
Francoska opozicija kritična do Macronovih izjav glede Ukrajine
Do Macronovih izjav so kritične tudi francoske opozicijske stranke, tako na skrajno desnem kot levem polu.. Označile so jih za nepremišljene, taka poteza pa bi po njihovem Francijo vpletla v vojno.
»Ne vem, ali se kdo zaveda resnosti takšne izjave,« se je danes odzvala nekdanja vodja skrajno desnega Nacionalnega zbora (RN) Marine Le Pen, ki je v preteklosti kandidirala za predsednico države. »Emmanuel Macron se igra vojskovodjo, vendar s tako lahkomiselnostjo govori o življenjih naših otrok. Na kocki je mir ali vojna v naši državi,« je dejala. Aktualni predsednik RN Jordan Bardella pa je razmišljanje o napotitvi francoskih vojakov »proti jedrski sili« označil za nepremišljeno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vodja skrajne levice (LFI) Jean-Luc Melenchon je na družbenem omrežju X dejal, da bi bila vojna proti Rusiji norost, Francija pa bi s pošiljanjem vojakov v Ukrajino postala vojskujoča se država. »To bojevito verbalno stopnjevanje jedrske sile proti drugi veliki jedrski sili je že neodgovorno dejanje,« je opozoril in pozval k vključitvi parlamenta v razpravo o tem. Poslanec francoskih komunistov Pierre Dharreville je prav tako izrazil zaskrbljenost spričo Macronovih nepremišljenih izjav.
Tudi pri socialistih (PS), ki so sicer naklonjeni vojaški pomoči Kijevu, so se ogradili od predsednika države. Prvi sekretar PS Olivier Faure je ocenil, da bi bila vojna z Rusijo norost, in pozval k strateški razpravi v parlamentu. Na neodobravanje so Macronove izjave naletele tudi med konservativnimi Republikanci. »Vstop Francije v vojno proti Rusiji bi bila norost z nepredstavljivimi posledicami,« je dejal vodja strankine poslanske skupine v senatu Bruno Retailleau, ki je izrazil osuplost nad predsednikovimi izjavami, poroča AFP.
