V iztekajočem se letu smo veliko poročali, da se v središču glavnega mesta gradijo objekti, namenjeni premožnim in turistom. Druga plat tega procesa, ki ga nekateri imenujejo gentrifikacija, je izpodrivanje ranljivih skupin na obrobje. Tudi novica, da center za brezdomce z manjšim zavetiščem ni več dobrodošel v Plečnikovem podhodu v neposredni bližini Kongresnega trga, je bila razumljena kot del tega procesa. Dnevni center zadnjih 17 let vodi društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote (VZD). Center je v objektu, ki je v lasti reda uršulink rimske unije. Te so od leta 2006 prostore oddajale v brezplačni najem.
Junija letos redovnice pogodbe niso podaljšale. Kljub izteku pogodbe dnevnega centra še ne nameravajo preseliti, dokler ne najdejo nadomestne lokacije. Uršulinke so medtem sprožile sodni postopek za deložacijo, od društva pa terjajo tržno najemnino za vse mesece, ko so v prostorih brez pogodbe. »Vprašanje prostorov za dnevni center za brezdomce v Plečnikovem podhodu še vedno ni rešeno. To tudi ni v naši moči, zato smo hvaležni vsem, ki jim ta problem ni obroben,« je povedal Peter Žakelj, predsednik društva. Kljub negotovosti si želi, da bi se k vprašanju obrobnih skupin pristopalo konstruktivno. »Naša želja ni ustvarjati nastrojenost proti komur koli, kar pogosto izražajo komentarji pod različnimi objavami.«
Osnovna dejavnost uršulink?
Uršulinke sprva niso hotele odgovarjati na novinarska vprašanja, so se pa kasneje odzvale v izjavi, objavljeni na njihovi spletni strani. Poudarile so, da je center za brezdomce v mestnem središču zadnjih 17 let, uršulinke pa že 300. Nekoč so imele šolo, zdaj pa imajo vrtec in študentski dom Uršula za dekleta. Tudi drugi najemniki v njihovih prostorih opravljajo podobno kulturno ali vzgojno-izobraževalno poslanstvo, so poudarile. Naštele so glasbeno in baletno šolo in Slovenski šolski muzej. »Naša želja je, da bi bile v skupku stavb, ki so naše ali v solastništvu z Republiko Slovenijo in mestno občino, dejavnosti, ki bi bile skladne z našim osnovnim poslanstvom.«
Poleg omenjenih ustanov je v kompleksu v lasti redovnic tudi nekaj gostinskih obratov. Do nedavnega so oddajale prostor tudi podjetju Hipster, ki je imel po arkadami restavracijo Lars & Sven. Iz podjetja so sporočili, da so res od uršulink najemali prostore, najem pa so sporazumno prekinili prejšnji mesec. Na vprašanje, ali je bil najem pogojen z osnovnim poslanstvom redovnic, so odgovorili, da je šlo za navaden tržni najem. Uršulinke so še izpostavile, da tudi same izvajajo karitativno dejavnost za brezdomne osebe in da se pridružujejo naporu pri iskanju nove lokacije. »Apeliramo na ljudi dobre volje in ustrezne ustanove, da jim pridejo naproti,« so uršulinke zapisale o željah za društvo, proti kateremu so sprožile deložacijo. Ministrstvo za delo, družine in socialne zadeve sicer apelira na uršulinke, naj še naprej omogočijo delovanje centra na obstoječi lokaciji. »Prav prednovoletni in predbožični čas je tisti del leta, ko bi morale institucije, ki so k temu zavezane s svojim poslanstvom, še posebej pokazati svojo dobrodelnost in dobrosrčnost,« so z ministrstva sporočili redovnicam. Te naj bi se z ministrstvom srečale na sestanku po novem letu.
Rob družbe na rob mesta
Ljubljanska nadškofija je sicer društvu ponudila nadomestne prostore v Stožicah. V društvu vztrajajo, da morajo biti prostori za brezdomne tam, kjer se ti nahajajo, se pravi v središču mesta. Društvo prostovoljcev VZD in Kralji ulice so v skupni izjavi opozorili, da so zmožnosti glavnega mesta, da primerno poskrbi za najbolj ranljive prebivalce, že zdaj omejene in preobremenjene, število brezdomnih pa se povečuje iz meseca v mesec. Kralji ulice so dodali, da v primeru zaprtja sami ne bodo mogli pokriti vrzeli na področju pomoči najbolj ranljivim. »Brezdomne osebe se od nekdaj zadržujejo v središču Ljubljane in bodo tam tudi ostale. Želijo biti v centru, kjer je utrip mesta najbolj živahen. Čutijo se del tega vrveža, vsak je na svoj način povezan z njim. Tu je mogoče beračiti, prodati več časopisov in preživljati čas v parkih, podhodih in na trgih, ki so zanje kraj, kjer najdejo nekaj zatočišča. To je dejstvo in tako bo ostalo, tudi če se dnevni center in zavetišče zapreta,« so zapisali.
Žakelj pa je dodal, da gre pri razpravi o lokaciji centra za vprašanje zmožnosti sobivanja različnih družbenih skupin. »Tekma za vedno več prostora zase in le za lastno korist nas razčlovečuje. Le z zavzeto skrbjo za najbolj obrobne lahko ostajamo kot družba in posamezniki resnično ljudje. Upamo, da bomo v prihodnje, tudi zaradi različnih oblik nasilja, ki smo jim priča po svetu, rasli v sočutju in solidarnosti.
