Odprto zasedanje je sklicala predsedujoča Varnostnemu svetu v februarju Gvajana, katere zunanji minister Hugh Hilton je pred začetkom razprave podal kratko izjavo za medije skupaj z državami, ki so se pridružile skupnim zavezam o podnebju, miru in varnosti, med katerimi je tudi Slovenija.
Poudaril je, da podnebne spremembe vplivajo na nezanesljivo preskrbo s prehrano, oboje pa negativno vpliva na mir in varnost po svetu in zahteva sistematični pristop ZN ter Varnostnega sveta.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je spomnil, da je bilo lansko leto najtoplejše v zgodovini in navedel stari portugalski pregovor, ki pravi, da se v hiši brez hrane prepirajo vsi, nihče pa nima prav.
Pred razpravo sta na problematiko med drugim opozorila izvršni sekretar Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah Simon Stiel in namestnica generalnega direktorja Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo Beth Bechdol.
Štiglic je povedala, da vremenski ekstremi, kot so suše in poplave, ki jih povzročajo podnebne spremembe, vodijo v pomanjkanje naravnih virov in nezanesljivo preskrbo s hrano, pri čemer so najbolj prizadete že tako ranljive skupnosti.
Ob pomanjkanju hrane in vode se povečujejo tveganja za konflikte, oboroženi spopadi pa pogosto uničujejo prehranske sisteme, je dejala in med drugim opozorila na težave na Afriškem rogu, v Sahelu, v Gazi in Ukrajini, kjer vojna prinaša dolgoročne posledice za globalno preskrbo s hrano.
»Sistem ZN mora uporabiti vsa razpoložljiva sredstva, vključno s polnim, enakopravnim in smiselnim sodelovanjem žensk pri obravnavi podnebnih sprememb in nezanesljive preskrbe s hrano. To je ključno za spodbujanje vključujočega in trajnostnega razvoja ter krepitev odpornosti prizadetih družb,« je poudarila.
Posebej je izpostavila vlogo Varnostnega sveta, ki bi moral na vprašanja na svojem dnevnem redu gledati z vidika podnebnih sprememb.
»Izkoristimo lahko tudi potencial novih tehnologij in sistemov zgodnjega opozarjanja. Satelitski posnetki in umetna inteligenca so na primer revolucionarno spremenili način napovedovanja podnebnih groženj ter migracijske vzorce za prepoznavanje sprožilcev konfliktov,« je dejala in opozorila, da je preprečevanje ključno.
Državna sekretarka se je v ponedeljek sestala s pomočnico generalnega sekretarja ZN za človekove pravice Ilze Brands Kehris, s katero sta govorili o nepogrešljivi vlogi nadzora nad spoštovanjem človekovih pravic in preventivnih ukrepih. Štiglic je dejala, da so človekove pravice v središču slovenskega delovanja v Varnostnem svetu, Svetu za človekove pravice in Gospodarskem ter socialnem svetu ZN (Ecosoc).
Na srečanju z namestnikom izvršne direktorice Sklada ZN za otroke Tedom Chaibanom pa je zagotovila, da Slovenija ostaja zavezana podpori humanitarnim dejavnostim za otroke po vsem svetu. Izpostavila je, da trenutno nujno zaščito potrebujejo predvsem otroci v Gazi, Ukrajini, na Haitiju, v DR Kongu in Sudanu.
Po udeležbi na odprti razpravi Varnostnega sveta se je Štiglic srečala z izvršnim sekretarjem Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah Stiellom.
