Razumem. Stavka je človekova pravica, kadar se mu godi krivica. To je ustavna pravica, tako zdravnikova, kot je bolnikova do zdravja in življenja. Ali bomo tehtali, kaj ima prednost? Pogovarjam se s sosedi, krajani, prijatelji, znanci in še kom, s preprostimi in bolj izobraženimi ljudmi. Nikomur ni čisto jasno, kakšna krivica se godi ravno Fidesovim zdravnikom. Svoje krivice sploh ne znajo razložiti, pa kar stavkajo, slišim.
Berem in ugotavljam, da je nekaj pa le zapisano o njihovih »krivicah« oziroma zahtevah, ki to niso:
1. premajhno število zaposlenih in s tem prevelik obseg dela.
A res? To so vendar organizacijska vprašanja, ki se rešujejo s kadrovskimi načrti javnih zavodov, katerih člani so. Ali stavkajo proti samim sebi?
2. Zakon pravi: 48 urni delovnik na teden. Doslej še noben zdravnik ni bil dolžan delati povprečno več kot 48 ur na teden. Očitno niso preobremenjeni, če jih pa toliko (to vsi vemo) dela še v prostem času, pri privatnikih, ali pa imajo svojo privatno ordinacijo.
Ali vedo, kaj govorijo, kaj zahtevajo in za kaj sploh stavkajo? Pa se sprašujem: ali stavkajo zato, ker hočejo takšno plačo v javnem zavodu (z davkoplačevalskim denarjem), kot jo ali bi jo imeli pri privatnikih?
Ko se pogovarjam z ljudmi, občani, ki nemo trpijo in upajo, da njihove ne-nujne zdravstvene težave ne bodo v obdobju čakanja postale še kako nujne ali pa bo celo prepozno za uspešno zdravljenje, me postane strah. Bojim se za vse pridobljene pravice in vrednote, ki so jih moji, naši starši s toliko trpljenja in žrtvami uspeli izboriti. Mi, njihovi otroci, pa smo jih toliko časa uživali. V zadnjem času vedno manj. Res se sprašujem ali je naše zdravje sploh še največja vrednota in skrb, ali pa je to tudi pri nas že postal vsemogočni denar? Pa ja tega ne bomo dopustili, za to bi se morali znova boriti in »stavkati«, če je to sploh možno.
In še za konec: ali smo morda (tokrat imam v mislih Fides) samo nezreli ali pa že pokvarjeni?
Milena Pirnovar, Ljubljana-Polje