Ameriški predsednik Joe Biden je v četrtek tretjič v manj kot tednu dni zamešal svetovne voditelje, kar je zanj še posebno nerodno, saj sta njegova starost in domnevno luknjičasti spomin že dlje časa očitek mnogih, ki mislijo, da zato ni primeren za še en predsedniški mandat. Do zadnje zamenjave je prišlo v zanj posebno neprijetnem trenutku, ko se je po objavi poročila posebnega tožilca Roberta Hura o Bidnovem zadržanju tajnih dokumentov pred leti odločil javno zanikati v poročilu zapisane očitke, da mu peša spomin. Vsebina poročila tako že služi kot novo strelivo republikancem za napade na 81-letnega Bidna.
Volilna kampanja najverjetnejših nasprotnikov – Bidna in Donalda Trumpa – tudi s tem vprašanjem postaja vse bolj vroča. Za zdaj vsi sodni postopki 77-letnemu Trumpu ne škodujejo, saj v povprečju v javnomnenjskih raziskavah še vedno vodi pred Bidnom za dve odstotni točki (46 proti 44). Prav Bidnovo mentalno in fizično zdravje pa po zadnjih anketah skrbi kar 76 odstotkov volilcev, medtem ko jih Trumpovo manj kot polovico. Pri najverjetnejšem republikanskem kandidatu volilce najbolj skrbijo njegovi številni sodni postopki (61 odstotkov).
Predsednik brez obtožnice
Mešanje svetovnih voditeljev 81-letnega ameriškega predsednika se je začelo pred dnevi, ko je francoskega predsednika Emmanuela Macrona zamenjal za pokojnega Francoisa Mitteranda. Nato se je spominjal pogovora na G7 leta 2021 z Angelo Merkel, a je dejal, da je govoril s kanclerjem Helmutom Kohlom. Nazadnje pa je v Beli hiši na novinarsko vprašanje odgovarjal o tem, kako je na mehiškega predsednika Sisija pritisnil, da je odprl mejni prehod z Gazo za dovoz humanitarne pomoči. Zamenjava egiptovskega in mehiškega voditelja je bil slab zaključek tiskovne konference, v kateri se je goreče odzival na očitke tožilca Hura o njegovem pešajočem spominu. Te je tožilec zapisal v poročilu o svoji preiskavi o okoli 90 zaseženih dokumentih na Bidovem domu in v pisarni v letih 2022 in 2023. Dobra polovica je bila označena z oznako zaupnosti, bili pa so iz časov, ko je bil Biden podpredsednik v administraciji Baracka Obame do leta 2017.
Dobro leto trajajoča preiskava, ki jo je z imenovanjem Hura januarja lani sprožil Bidnov pravosodni minister Merrick Garland, se je končala. V 388 strani obsegajočem poročilu je preiskovalec večkrat zapisal, da je imel Biden težave s spominom. Pogovor z Bidnom so opravili lanskega oktobra, tik po začetku vojne v Gazi.
Zaradi pomanjkanja dokazov tožilec ni predlagal uvedbe sodnega postopka proti Bidnu, ki lahko to vpiše kot zmago. Hur, ki je bil pred tem zvezni tožilec, na ta položaj pa ga je imenoval Trump, je svojo odločitev pojasnjeval tudi z lastno, skoraj politično oceno, da bi porota Bidna težko obsodila, saj bi bila soočena s predsednikom, ki bi se predstavljal kot »simpatični dobronamerni starejši človek s slabim spominom«. »Poroto bi bilo težko prepričati, da bi ga – tedaj že nekdanjega predsednika, ki je krepko presegel osemdeseta leta – morali obsoditi za hudo kaznivo dejanje, ki zahteva duševno stanje namernosti,« je med drugim zapisal.
Biden ostro nad poročilo
Prav ta Hurov zapis je sprožil oster odziv Bidna, saj je po anketah sodeč glavni pomislek volilcev do njega ta, ali je še nadaljnja štiri leta zmožen opravljati predsedniško funkcijo. »Sem dobronameren, sem starejši človek in vem, kaj počnem. Sem predsednik in to državo sem postavil na noge,« je bil odločen Biden.
Hur je v poročilu navedel več primerov, ko je Bidnov spomin zatajil. Eden od njih je bil, da se ni znal spomniti, kdaj je začel in končal mandat podpredsednika. Še zlasti ostro se je Biden na tiskovni konferenci odzval na očitke, da se ne spominja točnega datuma, ko je za rakom umrl njegov sin Beau. »Kako za vraga si je upal to sploh omeniti? Odkrito povedano, ko so mi zastavili to vprašanje, sem si mislil, da se jih to ne tiče,« je rohnel Biden.
