Četrtega februarja bo minilo pol leta od lanske katastrofalne avgustovske ujme, ki je za vselej spremenila podobo marsikaterega slovenskega kraja. Čeprav žalostni spomini prebivalcev v 182 poplavljenih slovenskih občinah (od 212) na lanski usodni 4. avgust še niso zbledeli in verjetno nikoli ne bodo, je bilo v hudih trenutkih marsikomu v uteho spoznanje, da Slovenci v nesreči vendarle znamo stopiti skupaj.
»Lanski 4. avgust je bil poseben. Ko sem se tistega dne vrnil v Slovenijo, sprva sploh nisem vedel, kaj bi. Šele v nedeljo, ko sem šel med ljudi, sem začel verjeti, da lahko naredimo čudež in se tudi po tako katastrofalnih poplavah izvijemo iz težav, kot narod še močnejši. Ta čudež ste omogočili vi, ta čudež ste vi, saj ste nam dali upanje, da bodo stvari spet kot nekoč ali še boljše,« je Robert Golob v kongresnem centru Brdo pri Kranju nagovoril predstavnike različnih organizacij in služb, ki so sodelovale pri pomoči po avgustovskih poplavah. Kot je dodal premier, bo do velikih vremenskih težav prihajalo tudi v prihodnje, zato se bo treba nanje pripraviti: »To je tudi del naše odgovornosti, od katere ne bežimo, zato smo zagotovili zakonske podlage in denar za hitro ukrepanje, da boste lahko naslednjič še učinkovitejši in hitrejši. Obenem moramo zagotoviti ukrepe, da bi bilo vaših posredovanj čim manj. Tam, kjer so možnosti, da zajezimo naše reke, želimo to narediti čim prej. Projekti tečejo, a vsega se ne da narediti čez noč.«
Sistem je treba obnoviti in ne rušiti
»Še enkrat se je pokazalo, da je civilna zaščita v tej državi najbolj zaupanja vredna institucija, zato mi je žal, da nekateri v tem prostoru civilno zaščito rušijo ali jo želijo rušiti oziroma delati revolucijo. Sam zagovarjam revolucijo brez črke r, torej evolucijo, in pri tem želim sodelovati in pomagati. Upam, da bomo s skupnimi močmi naredili evolucijo, za katero imamo vse podlage, saj je naš sistem star trideset let in ga je treba obnoviti, nikakor pa ne rušiti,« pa je v svojem nagovoru množice srčnih posameznikov poudaril poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan.
O imenih ni želel govoriti, je pa dejal, da se zadeve glede sanacije prizadetih območij premikajo na bolje. »Seveda bi si vsi želeli, da se obnova zgodi čez noč, a določene stvari potrebujejo čas. Veseli me, da znamo Slovenci ob nesrečah stopiti skupaj in ne gledamo na politične barve. Tako je tudi prav – lepo bi bilo, če tudi pozneje ne bi gledali na barve, a taka je pač usoda nas Slovencev,« je povedal Srečko Šestan, ki že sedemindvajset let deluje na področju zaščite in reševanja.
Prilagoditi da, ubežati ne
Na naše vprašanje, kaj se je v minulega pol leta od poplav najbolj spremenilo v naši državi, je hidrolog Janez Polajnar pojasnil, da se je spremenilo zavedanje ljudi, da nas lahko izjemni dogodki doletijo tudi v prihodnje oziroma celo v bližnji prihodnosti: »Večina ljudi, s katerimi sem imel stike, se zaveda, da je res zadnji čas, da nekaj storimo za svojo varnost. Kakor kaže, podnebnim spremembam seveda ne bomo mogli uiti, lahko pa se jim prilagodimo – in to je treba narediti takoj in zdaj.«
Kot je še poudaril hidrolog, dejansko nimamo več časa, da bi odlašali z najnujnejšimi prilagoditvenimi ukrepi: »Pomembna naloga v tem letu je, da ozavestimo splošno javnost, zlasti prebivalce, ki živijo ob rekah in so že bili ogroženi ob poplavah, da pripravijo vse potrebno za samozaščitno ukrepanje in da so ves čas budni oziroma spremljajo svojo okolico. Temu dajemo v zadnjem času zelo velik poudarek, predvsem ozaveščanju mladine oziroma šolarjev.«
Nerealno določeni zakonski roki
Premierjevega sprejema so se udeležili tudi številni župani slovenskih občin, ki so utrpele največ škode. Županja Črne na Koroškem Romana Lesjak nam je zaupala, da je z odzivom države zelo zadovoljna, saj so pristojni uresničili vse, kar so obljubili, problem pa so zakonsko določeni roki. »Enaintrideseti marec, ko moramo zaključiti evidenčna naročila, se hitro bliža, a tega roka žal ne bomo mogli ujeti. Velik problem je tudi rok, določen za porabo sredstev, zato sem pravkar govorila s predsednikom, ki je obljubil čimprejšnji sestanek na to temo. Na njem se bomo skušali pogovorili, da bi te roke podaljšali. Če nam bo to uspelo, verjamem, da bo sanacija potekala tako, kot mora. To si ljudje tudi zaslužijo in to od nas pričakujejo.«
Po županjinih besedah so problem tudi cene storitev in materialov, ki so zrasle v nebo, ter pomanjkanje delavcev: »Premalo je kakovostnih delavcev, takšnih, ki imajo reference, da lahko delajo v vodotokih. Želimo si strokovno usposobljene kadre, in da bo nadzor takšen, da bomo lahko na koncu rekli, da je bila sanacija uspešna. Ukrepi morajo biti takšni, da bodo preprečili nove nevarnosti. Opažamo namreč velik strah prebivalcev ob rekah, zato pričakujemo, da se bodo dela na terenu čim prej začela strokovno izvajati.«
