Pobudo za odreditev parlamentarne preiskave je podal državni svetnik iz vrst SDS Andrej Poglajen, uradno pa je predlog vložila interesna skupina lokalnih interesov. Namen parlamentarne preiskave je med drugim pojasniti in razjasniti vsa dejstva in okoliščine ter oceniti dejansko stanje domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja Gen-I in nezakonitega financiranja volilne kampanje stranke Gibanje Svoboda za državnozborske volitve leta 2022, izhaja iz zahteve za odreditev parlamentarne preiskave.
Člani preiskovalne komisije bodo ugotavljali vlogo in odgovornost nekdanjega predsednika uprave družbe Gen-I in aktualnega premierja Roberta Goloba v obdobju, ko je bilo to podjetje pod prevladujočim vplivom ali v lasti države, in sicer s kakšnim interesom naj bi domnevno ravnal nezakonito oziroma v nasprotju z veljavno zakonodajo.
V preiskavi se bo med drugim ugotavljalo tudi morebitno interesno ozadje ustanovitve in delovanja družb KCA in Media partner agencija oziroma izdajateljev medijev ter ali so bili ti zlorabljeni za domnevno nezakonito financiranje volilne kampanje stranke Gibanje Svoboda za državnozborske volitve leta 2022.
V javnosti in državnem svetu je bilo v zadnjih tednih mogoče slišati dvome o javnem pomenu odreditve takšne preiskave. »Zakonitost in preglednost financiranja volilnih kampanj sta nesporno v javnem interesu. Tudi pri različnih oblikah prikritega političnega oglaševanja, ki poteka preko različnih nevladnih struktur in različnih organizacijskih statusnih oblik, je potreben nadzor,« je na današnji seji poudaril Poglajen.
Preiskava je po prepričanju svetnika v javnem interesu tudi zaradi številnih informacij o domnevnem spornem financiranju predvolilne kampanje stranke Gibanje Svoboda in sumov o spornih poslovnih dejavnosti podjetja Gen-I, ki so se pred državnozborskimi volitvami leta 2022 širile v nekaterih medijih.
»Takšne pobude ne sodijo v državni svet«
Zahteve za odreditev parlamentarne preiskave niso podprli državni svetniki iz interesne skupine delojemalcev, je pojasnila vodja skupine Lidija Jerkič. Nasprotovali so tudi predlogu, da se o zahtevi glasuje tajno.
Jožef Školč je v imenu interesne skupine negospodarskih dejavnosti opozoril na pripombe pravno-kadrovske službe državnega sveta, da v tej pobudi ni povsem jasno opredeljeno, na kakšen način gre v tem primeru za zadevo javnega pomena. »To je pomembno zato, da bodo tisti, ki bodo preiskovali to materijo, imeli okvir, v katerem bodo lahko deloval,« je dejal.
Školč je predlagateljem predlagal, da pobudo umaknejo in jo predelajo v skladu z izraženimi pripombami, s čimer se je strinjal tudi državni svetnik Radovan Stanislav Pejovnik. »Ta predlog je napisan slabo in zato ne vidim druge možnosti, kot da se ga umakne in spiše bolje,« je bil kritičen.
Pripombam Školča in pravne službe se je pridružil tudi državni svetnik Branimir Štrukelj. Ob tem je spomnil, da je stranka SDS v DZ že poskušala doseči odreditev te preiskave, a neuspešno. Takšne pobude so za Štruklja zato skrajno problematične, saj državni svet z njimi postaja »pomožna četa« politike v DZ. »Državni svet smo zapeljali v neko polje, iz katerega, če bo to postala praksa, ni več rešitve za samo institucijo, in zdi se mi, da bi se morali vsi zavedati, da je tukaj doseženo dno, ki pravzaprav daje vsem tistim, ki že leta zagovarjajo ukinitev državnega sveta, tako rekoč kronske argumente za to, da se to zgodi,« je dejal.
»Zavedam se, da sem tukaj v tem državnem svetu predvsem z razlogom kakovostnega dela v dobrobit skupine, ki jo predstavljam, in to se res ne dotika tega mojega področja in zato res mislim, da take pobude ne sodijo v državni svet,« je bila medtem jasna državna svetnica Monika Ažman.
DZ o odreditvi parlamentarne preiskave, ki jo zahteva državni svet, ne glasuje, saj jo mora odrediti v skladu z ustavo.