Iztekajoče se leto 2023 vsaj pri eni statistični lestvici ni prineslo presenečenja. Finska je šestič zapored postala najsrečnejša država na svetu. Kaj se lahko preostali svet nauči od nje in drugih nordijskih držav, ki se redno uvrščajo na vrh tega seznama? Kombinacija visokih prihodkov, dobrega zdravstvenega in socialnega varstva, odsotnosti korupcije, občutka svobode in radodarnosti je tisto, kar po ocenah strokovnjakov ustvari okolje, v katerem ljudje radi živijo. Koliko bodo to politiki in drugi nosilci odločitev upoštevali ali si za to prizadevali v prihajajočem letu?
Priložnosti, da zastavijo takšno pot, bo veliko, saj bo 2024 supervolilno leto. Volitve bodo potekale v državah, ki imajo skupaj polovico svetovnega prebivalstva, tudi v sedmih od desetih najštevilnejših (Indija, ZDA, Indonezija, Pakistan, Bangladeš, Rusija, Mehika). Ob tem se bo svet še naprej soočal in spoprijemal z dvema velikima razdiralnima vojnama in več kot tridesetimi konflikti ter s podnebnimi in številnimi drugimi izzivi. Vse te izzive smo podrobneje pregledali v nadaljevanju.
1. Vojna v Ukrajini vstopa v tretje leto
Ukrajina bo vstopila v tretje leto vojne. V prvem je po ruski agresiji osvobodila 55 odstotkov zasedenega ozemlja, letos so se frontne črte komaj kaj premaknile. V tretjem letu bo v zraku viselo vprašanje nadaljnje ameriške in evropske pomoči. Priprave ukrajinskega vodstva na morebitni vpoklic do pol milijona novih rekrutov kažejo, da Kijev ni pripravljen vreči puške v koruzo in bo nadaljeval vojno tudi s pomočjo povečane proizvodnje orožja na lastnih tleh ter z drznimi napadi globoko na ozemlju zasedenega Krima stopnjeval psihološki pritisk na Rusijo. Ta na drugi strani utrjuje frontno črto in ne kaže nikakršnih znamenj, da bi bila v prihajajočem letu kaj bolj pripravljena na umik z zasedenih ozemelj. Marca bodo Rusi šli na predsedniške volitve in skoraj zagotovo izvolili novega-starega predsednika Vladimirja Putina.
2. Vojna v Gazi in Bližnji vzhod
Pot k miru bo zelo težka tudi med Izraelom in Hamasom. V Gazi se izteka najbolj smrtonosno leto za otroke na svetu. Več kot 21.000 je potrjenih civilnih žrtev izraelskega napada za uničenje Hamasa (vsaj 7000 naj bi jih bilo pokopanih še pod ruševinami), ki je sledil oktobrskemu napadu Hamasa na izraelske kraje ob Gazi, kjer je ubil 1200 ljudi. Netanjahujeva vojna vlada narodne enotnosti vztraja pri nadaljevanju napadov še nekaj mesecev.
Morebitni novi pomemben igralec na opustošenem palestinskem političnem parketu iz izraelskega zapora ocenjuje, da Izrael podobno kot o Gazi razmišlja tudi o ponovni okupaciji Zahodnega brega. To lahko pojasni vse pogostejše vdore Izraelcev v palestinska mesta in odpravljanje vpliva palestinske uprave, ocenjuje Mustafa Barguti, vpliven palestinski politik, ki v izraelskih zaporih prestaja pet dosmrtnih ječ, zdaj pa se vnovič omenja, da bi ga v letu 2024 lahko izpustili. Nevarnost, da bi se v prihodnjem letu vojna lahko razširila najmanj na Libanon, medtem raste, saj z vse večjim uničenjem Gaze kopni potrpljenje »sil odpora« – Hezbolaha, Irana ter jemenskih hutijevcev, ki že zdaj z napadi v Rdečem morju načenjajo eno najpomembnejših svetovnih trgovinskih pomorskih poti.
3. Volitve v Evropi
Na stari celini bodo ključne junijske volitve za evropski parlament, kjer lahko skrajni desničarji in populisti, združeni v skupino Identiteta in demokracija, postanejo tretja najmočnejša politična sila. V tem primeru se lahko zaplete z oblikovanjem velike koalicije uveljavljenih proevropskih strank desnega in levega političnega pola.
Medtem utegne na belgijskih parlamentarnih volitvah postati najmočnejša stranka nacionalistična Vlaams Belang. Tudi na avstrijskih parlamentarnih volitvah bo skrajno desna stranka Svobodnjakov (FPÖ) vse močnejša. Na Hrvaškem se bo Andrej Plenković s svojim HDZ boril za še en mandat, javnomnenjske raziskave so mu za zdaj naklonjene. Decembra bodo še predsedniške volitve, kjer bo imel Zoran Milanović priložnost znova kandidirati.
4. Prelomne volitve drugod po svetu
Januarja bo svetovna pozornost uprta v tajvanske predsedniške volitve, pred katerimi Kitajska dviga temperaturo z vse pogostejšimi vdori čez sredinsko črto v Tajvanski ožini. Tako želi zmanjšati podporo neodvisnosti bolj naklonjeni Demokratski progresivni stranki in njenemu kandidatu Williamu Laiju. Tudi njegov protikandidat Hou Yu Ih iz stranke Kuomintang, ki je bolj naklonjena dialogu s Pekingom, opozarja, da bo cela generacija izgubila vse, za kar se je borila, če bo na volitvah zmagal Lai.
Tako se verjetno počutijo tudi demokrati v ZDA ob trenutnih javnomnenjskih raziskavah, ko ankete zmago na novembrskih predsedniških volitvah že napovedujejo netilcu napada na Kapitolski grič, nekdanjemu populističnemu predsedniku Donaldu Trumpu. Razplet volitev vseeno ostaja negotov, podobno kot tudi v »najštevilnejši demokraciji na svetu« Indiji, kjer se bo proti tretjemu mandatu Narendre Modija in njegovi stranki BJP na spomladanskih volitvah borila koalicija 28 strank z imenom India.
5. Latinska Amerika
V Latinski Ameriki v letu 2024 pričakujejo nadaljevanje globokega socialnega prepada med revnimi in bogatimi ter nove težave pri spoprijemanju z organiziranim kriminalom. Povprečna gospodarska rast bo ostala podobno skromna kot letos (1,5 odstotka BDP). A Brazilija je letos pokazala, da je mogoče doseči ekonomsko stabilnost tudi ob izzivih, ki prihajajo za gospodarstvo iz svetovnega okolja.
Na celini bodo pozorno spremljali, kako se bo obnesla ekonomska šok terapija novega predsednika Javierja Mileia v Argentini. Pomembnejše parlamentarne in predsedniške volitve bodo potekale v šestih državah, morda najpomembnejše bodo junijske v Mehiki, kjer se lahko na predsedniški položaj zavihti 61-letna Claudia Scheinbaum, ki bi prinesla manj konfrontacijsko politiko do ZDA. Volitve bodo tudi v Venezueli, ki si želi prisvojiti velik del ozemlja sosednje Gvajane. Opozicija utegne imeti ponovno velike težave, da bi z oblasti pregnala Nicolasa Madura, ki še ni uradno najavil kandidature. V karibskem svetu bo OZN še naprej poskušal stabilizirati Haiti pred divjanjem tolp.
6. Več miru za Sahel in Afriko?
V Afriki so letos konflikti potekali v šestnajstih državah. Več kot 40 milijonov ljudi je bilo zaradi njih prisiljenih zapustiti svoje domove, v glavnem so ostajali v svojih državah. Od Sahela prek bazena Čadskega jezera do območja Velikih jezer so konflikti povzročali prisilne selitve tretjine svetovne begunske populacije ta čas. Begunska problematika in polovica vseh svetovnih konfliktov bosta poleg parlamentarnih, predsedniških in lokalnih volitev v dvajsetih afriških državah ena glavnih tem tudi prihajajočega leta na črni celini.
Največji begunski val se je v minulem letu sprožil v Sudanu, kjer sta vojski spopadajočih se generalov državo potopili v državljansko vojno. Skoraj pet milijonov ljudi je na begu, po devetih mesecih so se pogajanja o premirju, ki so potekala pod pokroviteljstvom Savdske Arabije, znašla v slepi ulici. Veliko vprašanje ostaja, kaj bo s Sahelom in nestabilnostjo od Atlantskega oceana do Rdečega morja, ki so jo povzročili državni udari. Niger je sredi pogajanj z Združenjem zahodnoafriških držav (Ecowas) o morebitni vrnitvi demokracije v državo, toda vprašanje je, ali se ne bo hunta raje odločila za krepitev sodelovanja s sorodnima vladama generalskih hunt v Maliju in Burkini Faso.