Ladja Open arms (odprte roke) z 200 tonami riža, moke, stročnic, konzervirane zelenjave in druge humanitarne pomoči je včeraj končno izplula s Cipra proti Gazi, kar predstavlja prvi resni preizkus predloga o morskem koridorju za dostavo nujnih potrebščin prebivalcem vojnega območja, kjer razsaja vse hujša lakota. Misijo večinoma financirajo Združeni arabski emirati, organizira pa dobrodelna organizacija World Central Kitchen (WCK) s sedežem v ZDA. Projekt je stekel v sodelovanju z oblastmi Cipra, kjer na odpravo čaka še najmanj 500 ton hrane, in več drugih držav ter EU.
Ciper je Gazi najbližja članica EU, ladja pa bo za pot potrebovala približno dva dni. Vendar v Gazi ni delujočega pristanišča. Organizacija WCK pravi, da zato v Gazi gradi zasilni pomol iz ruševin porušenih hiš. Ustanovitelj organizacije Jose Andres je objavil fotografijo bagrov na delu na obali, a tudi po njegovih besedah sodeč usoda projekta ni jasna. »Morda nam ne bo uspelo, ampak največji neuspeh bi bil, če sploh ne bi poskusili,« je zapisal na družbenih omrežjih.
Ta pobuda je ločena od ameriške, ki predvideva, da bo pomol za dovoz pomoči v Gazi zgradila ameriška vojska. Prav v teh dneh bo tja priplula ameriška ladja General Frank S. Besson z materialom za gradnjo pomola, kar bo predvidoma trajalo več tednov oziroma do dveh mesecev.
Trditve o prisilnih priznanjih
Pred začetkom vojne 7. oktobra je v Gazo pripeljalo 500 tovornjakov na dan, od teh sto z osnovnimi potrebščinami, in to v času, ko so trgovine in prehrambna dejavnost delovale. Zdaj jih pride povprečno 168 na dan, kar je daleč od potrebnega minimuma, po podatkih agencije Združenih narodov UNRWA, ki ocenjuje, da je na pragu lakote četrtina prebivalstva Gaze. Za to obtožuje Izrael, ki da ovira pomoč in je po njenih navedbah zdaj denimo zavrnil tovornjak, ker je prevažal medicinske škarje. Ameriški zakon iz leta 1961 državam, ki prejemajo ameriško vojaško pomoč, prepoveduje oviranje dostave humanitarne pomoči. Predstavniki ameriškega zunanjega ministrstva so na vprašanje o tem odgovorili, da niso ocenili, da Izrael ovira pomoč, da pa pritiskajo nanj, naj za dostavo stori več.
Kanada in Švedska sta medtem naslednji državi, ki sta spet začeli financirati agencijo UNRWA, kot tudi že prej EU. Skupno 16 držav je prekinilo financiranje zaradi januarskih obtožb Izraela, da je dvanajst uslužbencev agencije sodelovalo v Hamasovih napadih na Izrael. Preiskavo o tem opravljajo OZN. UNRWA je začasna agencija OZN za pomoč izraelskim beguncem, ki pa je stara že 75 let. V Izraelu jo dojemajo kot propalestinsko in je že dolgo nezaželena. Predstavniki agencije zdaj pravijo, da Izrael ni predstavil nobenih pravih dokazov o vpletenosti njenih uslužbencev v napade. Nekateri, ki jih je Izrael pridržal, pa trdijo, da so jih Izraelci v priporu prisilili v priznanje sodelovanja s Hamasom.
BBC je medtem ločeno poročal, da so o hudih zlorabah spregovorili zdravniki in drugi zaposleni v bolnišnici Naser v mestu Han Junis, eni največjih v Gazi, ki so jo zaprli pred približno tremi tedni. Najmanj trije so dejali, da je izraelska vojska nanje spustila pse z nagobčniki, jih pretepala, polivala z ledeno vodo in enemu zlomila roko. Izraelska vojska je to zanikala.
Izrael medtem še naprej vztraja, da bo izpeljal kopensko operacijo na Rafo na jugu Gaze, kamor se je zatekla velika večina od več kot dveh milijonov prebivalcev Gaze. Izrael naj bi najprej predstavil načrt njihove evakuacije.