Človeško telo stremi k stanju uravnoteženosti. Kadar pride do sprememb v našem okolju, se telo nanje odzove z obrambnimi mehanizmi, preko katerih poskuša zmanjšati vpliv teh zunanjih sprememb na naše notranje ravnovesje. Odziv telesa na katerikoli stres, bodisi telesni (okužba, poškodba, krvavitev …) ali psihični, je do neke mere enak. Čeprav odziv na čustveni stres izvira iz možganske skorje (dela možganov, ki omogoča naše zavestno razmišljanje in spomin), odziv na telesni stres pa iz možganskega debla (na katerega nimamo zavestnega vpliva), se obe poti odzivanja združita že v možganskem centru, ki ga imenujemo hipotalamus. Ta nato spodbudi različne organe v našem telesu, da tvorijo stresne hormone, na katere se odzove celotno telo. Ti procesi kratkoročno pripravijo telo na hitro reakcijo, boj ali beg, in nam pomagajo preživeti v nevarni situaciji. Telesni odziv je tako enak, najsi gre za beg pred levom v afriški savani ali strah pred javnim nastopom.
Odziv na nenaden in kratkotrajen stres
Vsak od nas se zagotovo spomni kakšnega dogodka v svojem življenju, ko je zaradi strahu začutil močan utrip srca, potne roke in občutek napetosti. Takrat je bil občutek za lakoto manjši, pa tudi utrujenosti in zaspanosti nismo čutili, dokler ni bil stresni dogodek za nami. Telesne spremembe, ki smo jih čutili, so posledica sproščanja hormonov adrenalina in kortizola iz nadledvične žleze. Ta hormona vplivata na naš srčno-žilni in imunski sistem ter na naš metabolizem.
Adrenalin povzroči hitrejše in močnejše bitje srca ter močnejše krčenje žil, kortizol pa zastajanje tekočine v telesu, kar vse povzroči povišan krvni tlak v času trajanja stresa. Oba hormona povzročita tudi manjšo odzivnost telesnih celic na inzulin, kortizol zavira vnetni odgovor telesa in pospešuje nabiranje maščobe okrog notranjih organov, kar vodi v t. i. centralno debelost, ki je dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni.
Zaradi povišanega krvnega tlaka in hitrejšega ter močnejšega utripanja srca se poveča poraba kisika v srcu. Pri ljudeh, ki imajo aterosklerotično koronarno bolezen (maščobne naplastitve v srčnih žilah), lahko že tovrstni kratkotrajen stres poveča tveganje za nastanek srčnega infarkta. Zaradi večje občutljivosti srčne mišice na dražljaje pa se poveča tudi tveganje za nastanek srčnih aritmij (tj. nepravilnega utripanja srca).
V redkih primerih pa nenaden in zelo hud čustveni stres lahko povzroči bolezen srca tudi pri zdravi osebi. Stresna kardiomiopatija, ki jo včasih imenujemo tudi sindrom strtega srca, je nenadna srčna odpoved zaradi prevelike količine stresnih hormonov, ki preplavijo telo in ohromijo mišične celice srca. Bolezen je sicer zelo redka, ob ustrezni zdravniški pomoči in podpori srca s pomočjo sodobne medicine ti bolniki preživijo in lahko okrevajo celo brez dolgotrajnih posledic.
Prilagoditveni mehanizmi, ki nam kratkoročno pomagajo prestati stresno situacijo brez večjih težav, pa nam dolgoročno lahko škodujejo. Prepogosti stresni dogodki lahko privedejo do neustreznih prilagoditev v našem telesu, dolgoročno pa povzročajo okvaro žilne stene, privedejo do nastanka povišanega krvnega tlaka, povečujejo tveganje za razvoj aterosklerotične bolezni žil in sladkorne bolezni. Poleg škodljivih učinkov na srčno-žilni sistem in metabolizem pa znižan imunski odziv telesa v času stresnega odziva lahko poveča tudi tveganje za nastanek nekaterih vrst raka.
Kaj pa kronični stres?
Velike življenjske spremembe, ki s seboj prinašajo dlje časa trajajoče večje psihične in čustvene obremenitve, so povezane s povišanim tveganjem za srčno-žilne dogodke. Prav tako dolgotrajen vsakodnevni stres (na primer v službi) s seboj prinaša povišanje tveganja za srčni infarkt, razvoj arterijske hipertenzije, pa tudi višje tveganje za pojav depresije, tesnobe in drugih psihičnih težav.
Kot že omenjeno, stresni hormoni pospešujejo tudi nastanek debelosti, sladkorne bolezni in povišanih vrednosti maščob v krvi. Dlje časa kot smo izpostavljeni stresu, večje je tveganje za njihov nastanek.
Ljudje smo si med seboj različni, zato je različen tudi naš odziv na stres. Količina stresa, ki jo lahko prenesemo brez pojava neustreznih prilagoditev, naša trdoživost in odpornost na stres, je kombinacija genetske predispozicije in naših življenjskih izkušenj. Zato lahko nekateri ljudje hudim življenjskim situacijam navkljub uspevajo, spet drugi pa so nagnjeni k prekomerni skrbi ali depresiji. Ne glede na našo trdoživost pa prekomeren stres na vse nas vpliva škodljivo.
Kaj lahko sami storimo za naše srčno-žilno zdravje?
Zavedati se moramo, da je stres samo eden od mehanizmov nastanka srčno-žilnih obolenj. Čeprav smo mu v tem sestavku posvetili veliko pozornosti, je njegova vloga pri nastanku srčno-žilnih obolenj vendarle precej manjša od vloge, ki jo imajo pri nastanku bolezni naše (slabe) življenjske odločitve.
Nezdrava in neredna prehrana s previsoko vsebnostjo soli, sladkorja, nasičenih maščob in maščob živalskega izvora, sedeči način življenja, premalo ali nič telesne vadbe in nezdrave razvade, kot je kajenje, vse to so dejavniki, ki našemu srcu in žilam škodujejo veliko bolj kot stres.
Ključ do bolj zdravega telesa, ki nam bo služilo še v visoki starosti, je torej v prvi vrsti v zdravem načinu življenja in izogibanju razvadam iz prejšnjega odstavka. In če se vrnemo k modremu Platonu z začetka tega besedila: v zmernosti, ki jo je zagovarjal.
Pogosta telesna aktivnost v naravi tudi pomaga pri zmanjševanju psihičnega stresa ter našemu telesu pomaga, da se povrne v ravnovesje. Na splošno je zelo pomembno, da se tega zavedamo tudi v bolj stresnih obdobjih življenja, ki se jim nihče od nas ne more izogniti. Druženje s prijatelji, izvajanje tehnik sproščanja in smeh nam bodo pomagali pri premagovanju stresa, pripomogli k znižanju krvnega tlaka, izboljšanju imunskega sistema in k bolj zadovoljnemu življenju.
