Ampak glej ga zlomka, zdravnik ni bil zadovoljen s svojo plačo, kaj šele s statusom. Na ves glas je zahteval spoštovanje in klanjanje vseh Butalcev njegovi veličini in pomembnosti. Grozeč s stavko je predlagal, da je njegova plača 5-kratnik povprečne plače preteklega meseca v butalskem javnem sektorju. Butalci so staknili svoje buče, da se je kar kadilo in pristali so na zdravnikov predlog. Edini, ki je izrazil pomisleke, je bil učitelj, ki je zahteval, da se napravi izračun, še pred sprejemom. Pa so ga vsi poklopili, da zdravnika Butale rabijo, njegova zahteva, pa, da je njemu primerna.

Učitelj se je oglasil. »Prav Butalci! Jaz sem pripravil izračun, ki vam ga izročam v zapečateni kuverti. Če po enem letu ne boste zadovoljni z novim načinom plačevanja zdravnika, pa odprite kuverto.«

Leto je bilo naokoli in se dobijo v gostilni vsi butalski delavci javnega sektorja. Besedo prevzame župan: »Možje, ravnali smo točno tako, kot je zahteval zdravnik. Izplačevali smo mu petkratnik povprečja vsakega preteklega meseca in dobil je precej več kot mi. Naše plače pa so bile celo leto enake. Ne razumem, kaj se je zgodilo? Ali gre za kakšno napako?« Na to se oglasi učitelj: »Župan, odpri kuverto!« Takoj odprejo kuverto. V njej je bila tabela izračunov povprečij plač po mesecih in izračunov zdravnikovih plač. Učitelj: »Možje, že pred sprejemom novega izplačevanja plač sem vas želel opozoriti, da se bo zgodilo, kar se je.« »Pa kaj se je zgodilo?, vsi v en glas.

»Vrli Butalci, poglejte, napisal sem. V povprečja mesecev pred izplačilom plač, se ne smejo šteti izplačila zdravniku, pa ste me pred letom dni utišali. Povprečje za izplačilo prve njegove plače je bilo 5.500€. Petkratnik povprečja je 27.500€. Ta znesek je šel v izračun povprečja naslednje plače. Povprečje se je povišalo na 7.250€. Nato krat pet, dobimo plačo. Znesek gre v izračun povprečja naslednje plače. In tako naprej do danes. Zato so povprečja naraščala takole: od januarskih 5.500€ do decembrskih 9.000€. Mimogrede povem, da se je zdravnikova plača od začetnih 10.000 € povišala na 45.000 €. Nam, dragi kolegi, pa nič. Začeli smo z razmerjem ena proti deset, zdaj imamo pa razmerje ena proti pet in štirideset (1: 45) in prazno občinsko blagajno.« Vsi so debelo gledali, ker jim računstvo ni bilo domače.

Oglasil se je zdravnik: »Zadeva je taka kot mora biti. Nisem jaz kdorkoli. Od mene se zahteva zdravje Butalcev. Kako pa naj uveljavim to poslanstvo in svojo pomembnost, če ne s primerno plačo. Samo to v Butalah velja. Priporočam vam, da sebi tudi povišate plače, ker se bo tako dvignilo povprečje tudi zame.«

Butalci se spogledajo, župan pa: »Možje, ali smo pravi Butalci, ali nismo! Uskladili bomo plače v butalskem javnem sektorju, torej še nam in to vsem naenkrat, na isti izplačilni dan.«

Tomaž Šumi, Lesce