Na dan pred kulturnim praznikom je kulturna ministrica Asta Vrečko predstavila predlog Resolucije o nacionalnem programu za kulturo (NPK) 2024–2031 ter akcijski načrt 2024–2027, ki je namenjen izvajanju programa. »Oba strateška dokumenta sta bila zasnovana vključujoče in celostno – kulturo razumeta kot javno dobro ter jo postavljata v središče solidarne in trajnostne družbe,« meni. »Področju bosta zagotovila razvoj ter stabilnost, ki ju potrebuje.« Dokumenta sta oblikovana ambiciozno, toda tudi dovolj realistično, da sta uresničljiva, je prepričana ministrica. V javni razpravi bosta nekaj več kot mesec dni, v tem času pa je mogoče nanju podati komentarje in pripombe.
Širok dialog pri pripravi
Kot je poudarila Asta Vrečko, je bil novi nacionalni program za kulturo pripravljen s pomočjo široke strokovne in zainteresirane javnosti: ministrstvo je namreč organiziralo dvanajst javnih regijskih posvetov po vsej državi, ki se jih je udeležilo več kot 700 samozaposlenih in drugih delavcev v kulturi, ljubiteljskih ustvarjalcev, predstavnikov javnih zavodov, nevladnih organizacij in lokalnih oblasti ter širše javnosti. Ministrstvo je pobude sprejemalo tudi preko posebnega spletnega obrazca, s katerim so v predhodnem posvetovanju pridobili več kot 800 predlogov, pobud in komentarjev.
Dodala je, da so vsebinske predloge za izboljšavo kulturnega modela podale tri delovne skupine za trajni dialog s predstavniki javnih zavodov, nevladnih organizacij ter samozaposlenih in drugih delavcev v kulturi, a tudi pristojne službe ministrstva, Javna agencija za knjigo, Slovenski filmski center in Javni sklad za kulturne dejavnosti; opravili so tudi vrsto pogovorov z združenji občin. Še posebna pozornost je bila namenjena prečnim politikam, kot so recimo izboljšanje pogojev dela, dostopnost kulture in internacionalizacija; sooblikovalo jih je skoraj sto strokovnjakov, ki so sedeli v devetih delovnih skupinah. »Oba dokumenta sta usklajena tako medresorsko kot s ključnimi mednarodnimi usmeritvami,« pravi ministrica.
Novi nacionalni program sicer prinaša vizijo kulture vse do leta 2050 in želi področje s trajnostnimi medsektorskimi povezavami umestiti med »ključne resorje za razvoj solidarne, socialno pravične in ustvarjalne družbe«, pri tem pa zagotoviti tako ustrezne pogoje za profesionalno delo v kulturi kot »široko dostopnost udejstvovanja znotraj polja ljubiteljske kulture«. Po ministričinih pojasnilih »resolucija temeljne cilje, ki usmerjajo oblikovanje ukrepov in dolgoročno tudi kulturno politiko«, umešča v tri stebre – to so kultura za povezano družbo, kultura kot javno dobro in kultura za trajnostno prihodnost.
Številni novi ukrepi
Akcijski načrt vsebuje 75 konkretnih ukrepov in 43 »prebojnih investicij«, je poudarila ministrica in pristavila, da pri tem uvajajo številne novosti – od priprave pilotnih razpisov za povezovanje kulture in zdravja do decentralizacije (vzpostavitev gostovalne mreže in mreže rezidenc), spodbujanja zelenega prehoda in krepitve kulturno-umetnostne vzgoje ali profesionalnega razvoja samostojnih novinarjev; vključeni so tudi ukrepi protipoplavne sanacije, kot so izgradnja regijskih depojev in zaščita kulturnih spomenikov. Več ukrepov se ukvarja z izboljšanjem pogojev dela na polju kulture, tako med samozaposlenimi in v nevladnem sektorju kot tudi v javnih zavodih.
In kaj je s trenutno veljavnim nacionalnim programom za kulturo – ki ga je za obdobje do leta 2029 pred dvema letoma, torej v času vlade Janeza Janše, sprejela prejšnja sestava državnega zbora? »Ta program je že zaradi katastrofalnih poplav danes neuresničljiv, saj so se prioritete kulturne politike, kot na primer glede varovanja kulturne dediščine in zagotavljanja delovnih prostorov za ustvarjalce, vmes bistveno spremenile,« pojasnjuje Asta Vrečko. Ob tem tudi ni pozabila dodati, da je bil prejšnji program sprejet »na hitro in brez sodelovanja širše javnosti«, ravno tako pa zanj nikoli ni bil sprejet potreben akcijski načrt, ki bi sploh omogočil njegovo izvajanje. »Že zato je bilo nujno oblikovati strateško usmerjeno resolucijo, ki bo omogočala visoko operativnost; nismo hoteli abstraktnih dokumentov, temveč jasno in natančno opredeljeno vizijo kulture, ki ima tudi konkretne temelje,« pravi. »Zato v akcijskem načrtu tudi ne gre za nekakšen seznam želja ali namišljene zneske – finančne podlage za njegovo izvajanje so natančno opredeljene v integralnem proračunu in znotraj evropskih sredstev.«
Tako predlog nacionalnega programa za kulturo kot tudi akcijski načrt sta že objavljena na spletnem portalu eUprava, rok za oddajo komentarjev in pripomb na oba dokumenta pa je do 11. marca.
