Zavedamo se, da celovite rešitve ne bo, dokler ne bomo v Sloveniji sposobni zagotoviti svojih naprav za sežig. Ker pa teh še nekaj let ne bo, bo treba na državni ravni poiskati začasne rešitve. Ena od teh je, kot že rečeno, iskanje skupnega ponudnika v tujini, druga morda začasno dovoljenje za povečan sežig na sežigalnih napravah v Sloveniji ali pa omogočanje sežiga v katerem od obstoječih energetskih objektov. x Nedeljski dnevnik
Nepreslišano: Franc Dover, predsednik združenja centrov za ravnanje z odpadki
Ker državna služba ne deluje, mora za odvoz gorljive frakcije v tujino poskrbeti vsak center (za ravnanje z odpadki) zase. To pa pomeni, da se vsak zase dogovarjamo in iščemo rešitve v sosednjih državah: v Avstriji, Bosni, na Madžarskem in v zadnjem času tudi v Nemčiji. Tovrstno frakcijo pretežno prevzemajo cementarne, ki pa so v preteklem letu začele zaostrovati pogoje za prevzem in napovedale omejeno količino prevzema tudi v letu 2024. Prav zato smo pristojne na okoljskem ministrstvu posebej pozvali, da se aktivno vključijo v razreševanje problematike. Na sestankih z njimi smo ugotovili, da država konkretnih rešitev nima. Predlagali smo, da država prevzame razpis za podelitev začasne koncesije in poskuša najti prevzemnika za celotno količino za vse centre pod enakimi pogoji. Njihovo stališče je, da zaradi različne kakovosti teh odpadkov od centra do centra skupni razpis ni mogoč, kar pa po našem mnenju ne drži, saj je mogoče v razpisu predvideti tudi prevzem različnih kakovosti odpadkov.
Franc Dover, direktor podjetja GIZ Maribor in GIZ Slocero
