Francoski predsednik Emmanuel Macron na današnji vrh v Bruselj prihaja pod vse večjimi pritiski kmetov, ki so danes stopnjevali proteste tudi s poskusom blokade Rungisa, največje tržnice na svetu, ki prehranjuje 12 milijonov prebivalcev Pariza in okolice. Tudi več drugih držav članic, kot so Nemčija, Poljska, Belgija in Španija, zaradi protestov kmetov zahteva spremembe v kmetijski politiki EU, predvsem glede uvoza kmetijskih izdelkov in obveznosti, ki jih zahteva zeleni prehod.
Macron potrebuje von der Leynovo in obrnjeno
Evropska komisija je danes dopoldne, še preden so evropski voditelji pred današnjim vrhom EU prispeli na neformalno večerjo, predlagala, da se omeji uvoz perutnine, jajc in sladkorja iz Ukrajine in da letos štiriodstotna praha na obdelovalni zemlji kot sredstvo za ohranjanje biotske raznovrstnosti ne bo pogoj za subvencije, ki na primer v Franciji predstavljajo tri četrtine prihodkov kmetov.
Macron pa prinaša s seboj v Bruselj, kjer bodo danes v času vrha EU protestirali kmetje iz več članic z več sto traktorji, eno glavnih zahtev francoskih kmetov – da EU glede kmetijstva ne sklene prostotrgovinskega sporazuma z Mercosurjem, se pravi z južnoameriškimi državami, ki bi ustvaril enotni trg 780 milijonov ljudi. Bruseljski medij Politico je o tem zapisal: »Macron poskuša minirati trgovinski sporazum (…), ki se je pripravljal dvajset let.« Zaščititi hoče francoske kmete predvsem pred konkurenco brazilskih in argentinskih govedorejcev.
»Glede sporazuma z Mercosurjem potrebujemo jasnost in zahtevamo, da se ne podpiše v sedanji obliki,« je dejal v torek. Za to bo poskušal pridobiti podporo predsednice komisije Ursule von der Leyen, ki potrebuje njegovo podporo, če hoče ostati na čelu komisije. Sicer sporazum, ki še ni bil ratificiran v EU, med drugim predvideva odpravo carin za 45.000 ton medu, 60.000 ton riža in 180.000 ton sladkorja. Francoski kmetje pa so predvsem proti kvoti 160.000 ton govejega mesa in 180.000 ton perutnine, saj ne morejo biti konkurenčni v primerjavi z velikimi južnoameriškimi farmami, v katerih ni tako strogih sanitarnih in okoljevarstvenih norm, kot so v EU.
Popuščanje francoske vlade
Macron želi popuščati kmetom, ki imajo ob svojih protestih podporo 90 odstotkov Francozov, potem ko so se jim v zadnjih 30 letih prihodki zmanjšali v povprečju za kar 40 odstotkov. Danes je tako njegov minister za kmetijstvo Marc Fesneau sporočil, da se bo za štirikrat povečala pomoč vinogradnikom, ki imajo težave.
Že v petek pa je novi premier Gabriel Attal sprejel več ukrepov v prid kmetom, kot je na primer konec postopnega zviševanja davka na gorivo za traktorje in kmetijske stroje. Kljub temu so se v ponedeljek blokade po vsej Franciji nadaljevale, zdaj tudi na cestah, ki vodijo v Pariz in Lyon. Vendar vlada, ki je sicer obzirna do protestov in blokad, ves čas poudarja, da ne bo dovolila blokade tržnice Rungis, kjer so glavna skladišča hrane za Pariz z okolico. Policija je tam v sredo okrepila svoje enote in aretirala okoli sto kmetov, ker so poskušali izvesti blokado Rungisa.
Predsednik glavnega sindikata kmetov FNSEA Arnaud Rousseau pa je protestirajoče kmete pozval, »naj ne bo ranjenih policistov«. Poudaril je, da hoče FNSEA ostati verodostojen sogovornik vlade v sedanjih pogajanjih.
