Tovarišica v piranski osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom je bila res jezna name. V razredu sem glasno povedal, da mi je Božiček prinesel darilo. Odprl sem ga zgodaj zjutraj in prav zaradi tega sem v šolo zamudil. Ko sem se poskušal opravičiti, je učiteljica začela vpiti: »Babbo Natale non esiste!« Torej, Božiček ne obstaja. Razložila je, da imamo pri nas Dedka Mraza, ki bo prinesel darila šele na silvestrovo, za novo leto. Nisem popustil. Pojasnil sem ji, da se moti, saj je pri meni doma Božiček zame res pustil lep rdeč avtek. Začela je kričati še glasneje. Ko je nona prišla pome v šolo, je pozorno poslušala moje težave: bil sem popolnoma zmeden. Vedela je, da bo ritual božičnega kosila tudi tokrat okrnjen. Mama in oče sta delala in prav čudežno se je skoraj vedno pripetilo nekaj nepričakovanega. Na ta dan so šefi v službi ponavadi ugotovili, da je res nujno treba končati neko delo, ali pa so sklicali »neodložljiv« sestanek. Nonin komentar je bil vedno isti: »Maledetti druxi e chi che li ga fatti.« Salamenski tovariši in tisti, ki jih je ustvaril.
Stefano Lusa (Foto: Tomaž Skale)
Moj otroški svet je bil bipolaren. Na našo staro piransko streho je oče postavil cel sistem anten in ojačevalcev, obrnjen proti Italiji. Poskušal je pripeljati do d...
Razmišljanje kolumnista Jožeta P. Damijana, da JEK 2 ne bo nov TEŠ 6 (Dnevnik, 12. aprila), je nekoliko zavajajoče. Mnogi se res bojijo, da bi JEK 2...