Zanesljivost diagnostike, točnost laboratorijskih izvidov in sofisticiranost postopkov na splošno so se res izboljšale, a posledica tega je samo do skrajnosti napihnjena nepotrebna medicina in hipertrofija diagnoz, od katerih mnoge prinesejo več škode kot koristi. Že davno tega je Aldous Huxley (1894–1963) ugotovil, da je medicina danes (takrat!) toliko napredovala, da praktično ni več zdravih ljudi. Trideset let kasneje je avstrijski novinar za področje zdravstva Bert Ehgartner Mendelsohnovo knjigo posodobil s svojo verzijo, ki se glasi Bili ste zdravi – dokler niste prišli k zdravniku (Mavrica, 2011). Tudi Mendelsohn je, tako kot večina zdravnikov, včasih verjel v medicino (in večina še vedno verjame). Med študijem medicine se ni spuščal v globine, na primer v podrobnosti delovanja hormona DES (dietilstilbestrol, za kontracepcijo in drugo), ker je verjel. Le kako bi posumil, da bo 20 let kasneje odkril, da DES povzroča vaginalnega raka in genitalne abnormalnosti otrok, ki so jih te matere rodile. Priznava, da ni podvomil o terapiji s kisikom pri nedonošenčkih, čeprav je bila v najbolje opremljenih oddelkih za te otroke pogostnost popolne ali delne slepote kot posledica te terapije 90-odstotna, nekaj kilometrov stran pa v veliki, manj napredni (revnejši) bolnišnici manj kot desetodstotna. Da zopet ne bi kdo mislil, da se je stanje v teh desetletjih izboljšalo: presežna smrtnost je bila v revnih državah, na primer Papui Novi Gvineji, leta 2022 in 2023 ničodstotna, v bogati in moderni južni sosedi Avstraliji pa 15-odstotna. Znaten delež tega zaradi terapije s kisikom.
Stavka zdravnikov znižala smrtnost
Glede na svoje izkušnje Mendelsohn ugotavlja: »Verjamem, da kljub visoki tehnologiji in oskrbi elitnih klientov, zaradi katere naj bi se počutili tako dobro oskrbljeni kot astronavti na poti na Luno, je največja nevarnost za vaše zdravje zdravnik, ki se ukvarja s sodobno medicino. Verjamem, da so sodobni postopki zdravljenja za zdravljenje bolezni redko učinkoviti in da so pogosto nevarnejši od same bolezni. Verjamem, da bi lahko več kot devetdeset odstotkov sodobne medicine izginilo z obličja planeta – zdravnikov, bolnišnic, zdravil in opreme – in učinek na naše zdravje bi bil takojšen in koristen.« Ta presenetljiva Mendelsohnova hipoteza, da bi bili ljudje bolj zdravi, če bi odstranili 90 odstotkov sodobne medicine, je bila potrjena v Bogoti v Kolumbiji, okrožju Los Angelesa in Izraelu. Ko so zdravniki stavkali v teh treh tako oddaljenih in različnih krajih, se je smrtnost dramatično zmanjšala. Poglejmo natančneje, kaj se je dogajalo v Izraelu.
Ko so zdravniki v Izraelu leta 1973 en mesec stavkali, so število dnevnih pregledov s 65.000 skrčili na 7000. Na dobro desetino, za slabih 90 odstotkov. Si predstavljate: pred ambulanto čaka na pregled 100 ljudi. Sprejmejo jih le deset, preostalih 90 pošljejo domov. Ugibajte in si zamislite rezultat te redukcije: po podatkih jeruzalemskega pogrebnega zavoda je stopnja smrtnosti tisti mesec padla za petdeset odstotkov. Takšnega padca pogrebni zavod v Jeruzalemu ni imel vse od leta 1953, ko je bila prejšnja stavka zdravnikov. Na splošno je znano, da dlje kot traja stavka zdravnikov, večji je padec števila pogrebov. To so bili časi, ko današnje babice in dedki niso niti pomotoma dvomili o medicini. Spomin na talidomid je bil takrat še svež in vlival je prepričanje, da agencija za hrano in zdravila (FDA) svoje delo jemlje smrtno resno, da se katastrofa s talidomidom ne bi ponovila. Tako smo mislili tudi študentje medicine in farmacije v prejšnjih desetletjih in večina ljudi še vedno misli tako. Neizogiben sklep pravi, da ta gigantska, hiperbogata industrija, ki ima daleč največjo profitno stopnjo od vseh industrij, tudi naftne in vojaške, ugonablja človeška življenja, medtem ko jih zdravi. Kot da se njihova prva božja zapoved glasi Primum nocere, in ne Primum non nocere. Škodujejo nam, zdravniki, s pretirano uporabo diagnostičnih postopkov, tako pretirano, da so pri ugledni znanstveni reviji British Medical Journal od sramu ustanovili iniciativo Preventing overdiagnosis, in z nepotrebno medicino, tako nepotrebno in v takem obsegu, da so od sramu pri isti reviji ustanovili drugo iniciativo, ki se imenuje Too much medicine. A o tem sem na teh straneh obširno že pisal pred leti, članek z naslovom Too much medicine je še vedno dostopen na spletu. Škodujejo nam s pretirano medikalizacijo z drogami (»zdravili«), na primer z medikalizacijo običajnih socialnih tegob s psihofarmaki, za katere že desetletja raste gora člankov, kjer se dokazuje njihova popolna nesmiselnost uporabe in škodljivost. Škodujejo nam tudi z nepotrebno uporabo njihovih nebeško dragih pripomočkov.
Polovica vseh laboratorijskih testov netočnih
V knjigi je opisana tudi klinika v Clevelandu. V članku Cleveland's Marvelous Medical Factory (Čudovita medicinska tovarna v Clevelandu), objavljenem v reviji klinike, je razčlenjena ogromnost njihovih proizvodnih številk. Članek se je pohvalil z dosežki klinike prejšnjega leta: opravili so 2980 operacij na odprtem srcu, 1,3 milijona laboratorijskih preiskav, 73.320 elektrokardiogramov, 7770 rentgenskih posnetkov celotnega telesa, 210.378 drugih radioloških študij in 24.368 kirurških posegov. Za nobenega od teh postopkov ni bilo dokazano, da bi imel vsaj malček opraviti z ohranjanjem ali obnavljanjem zdravja. V članku jim ni uspelo prikazati, da je ta draga medicinska ekstravaganca komur koli pomagala. To je preprosto zato, ker izdelek te tovarne, teh tovarn, sploh ni zdravje. Torej, ko greste k zdravniku, vas ne vidijo kot osebo, ki potrebuje pomoč pri zdravju, temveč kot potencialni trg za izdelke medicinske tovarne.
Razčlenimo diagnosticiranje in zdravila (pravzaprav droge) v bolnišnicah. Za diagnoze se ve, da je približno polovica vseh laboratorijskih testov kot osnova za diagnozo netočnih in da se pomen rezultatov pogosto spremeni, ko jih tolmači kdo drug. V knjigi Mendelsohn ugotavlja: »197 od 200 ljudi je bilo 'ozdravljenih' preprosto s ponovitvijo laboratorijskega testa. Kajti drugi test je pokazal normalno sliko.« Neselektivna uporaba rentgenskih žarkov v diagnosticiranju je zelo razširjena. Znanstveniki z rentgenskimi žarki spremljajo razvoj sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja, možganske kapi, visokega krvnega tlaka in sive mrene.
Mnoge študije pa so sevanje povezale z rakom, krvnimi motnjami in tumorji centralnega živčnega sistema. Zaradi nepotrebnega diagnosticiranja. In navzkrižje interesov je prisotno tudi v (nepotrebnem) diagnosticiranju, saj imajo zdravniki s tem povezane finančne interese. Opisuje tudi, kako so nekoč čudežna zdravila prešla v svoje nasprotje. Otroci z bakterijskim meningitisom so nekaj ur po prejetju penicilina vstali od mrtvih in po nekaj dneh odšli domov. Na začetku svoje kariere je videl bolnike s pljučnico, kako so po penicilinu vstali s smrtne postelje. Danes pa vsako leto že od osem do deset milijonov Američanov gre k zdravniku zaradi običajnega prehlada in polovici predpišejo nekoristni antibiotik. Posledica so izpuščaji, bruhanje, driska, vročina, tudi anafilaktični šok. Za tako stanje poskrbijo tudi medicinske fakultete. Te iz pametnih študentov naredijo neumne, iz poštenih koruptivne, zdrave naredijo bolne, piše Mendelsohn. Danes se že v srednjih šolah poskrbi, da profesorji dobijo v roke nesamostojne študente šibkega razgleda, mnogi pa so tako domišljavi, da delujejo ravno nasprotno od tega, kar dejansko so. Nato se dolga leta mučijo prebiti skozi program, ki je večinoma nesmiseln za doseganje zdravja pri bolnikih. Vse, kar naredijo, je to, da prikrijejo težave bolnikov. Pri delu svoje napake in napake kolegov, tudi fatalne, prikrijejo. Tako je mlad kirurg pri operaciji žolčnika napačno povezal kanale in bolnik je umrl. Brez posledic za zdravnika. Šele ko je zaradi iste napake v grob pospravil tretjega bolnika, je izgubil licenco.
Pretok najnovejše zgodovine se razliva preko ograd, nasipov in meja razuma tistih, ki še vedno razmišljajo. A to je tem ljudem še bolj odprlo oči, razširilo jim je obzorja onkraj meja, za katere so domnevali, da predstavljajo mejo. Onkraj teh meja namreč vlada tema. Prepričani smo bili, da smo jo v prejšnjem stoletju pregnali. Kakšna zmota. Tako se lahko vprašamo, le zakaj je Peter Hotez (sodeloval je pri kreiranju tehnologije mRNA za cepiva) zavrnil pogovor z Robertom Fitzgeraldom Kennedyjem v šovu Joeja Rogana sredi leta 2023, ko je imel edinstveno priložnost osmešiti predsedniškega kandidata, ga postaviti na laž in pri tem še v žep pospraviti 2,62 milijona dolarjev, ki jih je Joe ponujal Hotezu za nastop. In še posijal bi, kot kakšen mesija, svetlobo v tisto temo. Ker se do znanstvenih resnic ne pride preko javnih debat in bi tisti razgovor ogrozil zdravje milijonov? Ali zato, da se ohranita profitna stopnja zdravstvene industrije in interes kapitala, ki je tako zelo zažrt v zdravstvo in, kar je nezaslišano, v 85 odstotkih financira WHO? WHO, ki se bo maja 2024 povzpel nad suverenost vseh držav članic? Maturantu srednje ekonomske šole bi ob teh novicah šli lasje pokonci. Zavpil bi: Kaj pa konflikt interesov? Mediji, nekateri si tudi do tri četrtine svojega preživetja zagotavljajo z oglaševanjem farmacevtskih produktov, si take debate niti ne poskušajo zamisliti.
Sicer je vsaka skrb odveč, saj bodo vsi problemi v prihodnosti rešeni s tem, da nas bo vedno manj. Tako imajo v Švici najnižjo rodnost v zadnjih 150 letih, podobne alarmantne padce opažajo po vseh razvitih državah. V dobršni meri spet zaradi zdravnikov, ki ugonabljajo tudi s spodnjega konca starosti. Prerešetani jajčniki pač ne splavljajo več jajčec, kot so jih še pred nekaj leti, pa še kakšen razlog bi se našel.
Zdravstvena industrija z daleč najvišjo profitno stopnjo pod taktirko Svetovne zdravstvene organizacije tehta med profitom in vašim zdravjem. Zato globoko vdihnite in zavoljo svojega zdravja recite:
»Zbogom, zdravniki.« Prestavimo čakalne vrste na drugo stran vrat ambulante.
