Vsak družbeni dogodek ponuja več resnic, vendar javnost zanima v prvi vrsti tista, ki je podprta z dokazi o vplivu na stanje potreb in interesov prebivalstva, ne pa uresničevanje načrtov političnih strank. V primeru nakupa sodne stavbe na Litijski cesti lahko v živo spremljamo takšno ravnanje koalicijske stranke SD. Razkriva, kako se strankokracija uveljavlja tudi v procesu odločanja izvršilne veje oblasti, podobno parlamentarnemu odločanju. Vemo, da v predstavniški demokraciji vedno dejansko odloča tisti, ki pripravlja predloge odločitev, ne pa poslanci, ki sicer formalno glasujejo o nekem predlogu. Lahko ga le potrdijo ali zavrnejo. Vodstvo SD se je ob aferi nakupa sodne stavbe takoj odločilo, da žrtvuje svojo ministrico za pravosodje. Predsedniku vlade je posredovalo zahtevo za njeno razrešitev. Kaj se je okrog nakupa sodne stavbe resnično dogajalo, strankinega vodstva sploh ne zanima. Ministrica je s podpisom pogodbe o nakupu formalno potrdila posel. Vendar je odgovornost za sporni nakup brez dvoma pri uradnikih, ki so ministrici, očitno vede, predlagali podpis sporne pogodbe.
Vodstvo stranke SD je presenetilo javnost, ko je takoj po izbruhu afere za grešnega kozla razglasila svojo ministrico za pravosodje. Stranka je svojo odločitev opremila tudi z opozorilom predsedniku vlade, da se bodo ob neizpolnitvi zahteve po razrešitvi ministrice pogovarjali o odnosih (razdrtju) v koaliciji., Da se je predsedniku vlade ob takšnem ravnanju koalicijske stranke SD zgodilo razodetje, ne preseneča. Če bi Golob brez zadržkov sledil odločitvam vodstva SD, bi afera z žrtvovanjem ministrice za pravosodje dobila epilog in karavana, okužena z virusom »pete« kolone, bi strumno korakala proti novim prigodam, podobnim nakupu sodne stavbe.
Predsednik vlade si je res prislužil aplavz za svoje ravnanje, ki, tako je videti, nasprotuje prevladi strankokracije. Upam, da bo vlada našla tudi način in ukrepe, ki bodo na polju izvršilne in zakonodajne oblasti v bodoče preprečevali sprevrženo prakso, podobno nakupu sodne stavbe. Vlada mora z odlokom predpisati protokol, po katerem se morajo odvijati postopki odločanja, ki so v pristojnosti zakonodajne in izvršilne veje oblasti. Tukaj ne gre za nobeno revolucionarno novost, temveč le za predpis, ki bo zagotovil transparentnost procesa odločanja in odpravljal samovoljo političnih strank. S protokolom predpisano izvajanje posameznih faz v procesu odločanja mora slediti načelu naravne hierarhije, ki jo posnema tudi tehnologija procesa družbenega odločanja.
Janez Krnc, Litija
