Dominika Švarc Pipan je dejala, da se je vlada kolektivno odločila in zavezala, da bo pripravila celovito rešitev plač v javnem sektorju. »To ne pomeni, da ustavna odločba ne bo izvršena, ampak da bo izvršena, žal z zamikom, ker dogovora s sindikati javnega sektorja, ki bi vodil v sistemsko rešitev plačnega sistema, še ni,« je dejala.
Še naprej si bo prizadevala, da se plačni položaj sodnikov v čim krajšem možnem času uredi skladno z ustavno odločbo. »Njihova pričakovanja so legitimna, prav tako kot so legitimni tudi njihova jeza, razburjenost in frustracija. Vprašanje pa vendarle je, ali je najbolj ustrezno, da kot orodje uveljavljanja svojih pravic in interesov uporabijo stavko, ki bo potekala predvsem na plečih ljudi, strank v postopkih,« je dejala.
Glede poziva sodnikov in tožilcev, naj odstopi, je dejala, da je za to izvedela iz medijev. »Ne poznam konkretnih razlogov ali argumentov za svoj odstop, ne vidim torej nobene koristi v tem, da bi odstopila kot ministrica,« je komentirala. Ustavno sodišče je junija odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja. To se ni zgodilo, zato so sodniki v četrtek za eno uro protestno prekinili delo, pridružili pa so se jim tožilci.
Na vrhuncu dogajanja je včeraj odstopila državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Valerija Jelen Kosi. »Kot pravnica sem vso svojo poklicno kariero zavezana spoštovanju načel pravne države, zato ne more biti del oblasti, ki se samovoljno ter avtoritarno odloča, katere ustavne odločbe so po njenem prepričanju tako pomembne, da jih bom spoštovala, in katere niso,« je zapisala v odstopni izjavi.
Švarc Pipanova je v izjavi za medije dejala, da odstop državne sekretarke razume. Ali ga bo sprejela, se bo odločila v ponedeljek, si pa želi, da bi s sekretarko izpeljala še prenovo sodniške zakonodaje.
Več si lahko prebetere:
Med pogajanji o sodniških plačah odstopila državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu
Sodniki bodo med 10. in 24. januarjem protestno opravljali le nujne zadeve
Tudi tožilci razmišljajo o protestu zaradi prenizkih plač
Sodniki zahtevajo dostojne materialne pogoje za neodvisno delo
V protestni izjavi so v Slovenskem sodniškem društvu zapisali, da protestirajo proti kršenju pravnega reda, ker vlada in državni zbor ignorirata odločbo ustavnega sodišča, in sicer prav to, ki varuje neodvisnost sodstva proti izvršni in zakonodajni veji oblasti. »S tem so predstavniki izvršne in zakonodajne oblasti zlorabili svojo moč, nam sodnikom v posmeh, vsem skupaj pa v hudo sramoto,« so zapisali v izjavi.
Dodajajo, da je neto plača najnižje plačanega sodnika za okoli 1300 evrov zaostaja za prejemki najnižje plačanega poslanca in celo neto plača vrhovnega sodnika nižja od neto prejemkov najnižje plačanega poslanca.
S protestno izjavo so se odzvali tudi tožilci. Predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije Boštjan Valenčič je povedal, da od vlade in državnega zbora pričakujejo dosledno spoštovanje načela pravne države, torej takojšnjo uresničitev odločbe ustavnega sodišča. Če se to ne bo zgodilo, bodo tožilci ta ali prihodnji mesec stavkali, nadaljevali bodo tudi postopek vlaganja tožbe, je napovedal.
KPV: Vlada uresničuje ustavne odločbe in ne vidi razloga za odstop pravosodne ministrice
Vlada spoštuje in uresničuje ustavne odločbe, zato ne vidi razloga za odstop ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan, so zapisali v kabinetu predsednika vlade. Menijo, da so plače sodnikov neustrezne, vendar morajo vzporedno z ureditvijo plač sodnikov odpraviti nesorazmerja v plačah ostalih javnih uslužbencev, so še poudarili.
Vlada meni, da so plače sodnikov neustrezne in je že januarja 2023 prepoznala potencialno neustavno stanje na plačnem področju funkcionarjev v pravosodnem sistemu. Zato je v dialogu iskala rešitev že pred odločbo ustavnega sodišča, so še zapisali. »Vlada bo uresničila ustavno odločbo v zvezi s plačami sodnikov, ob tem pa mora zasledovati tudi cilj, da se vzporedno z ureditvijo plač sodnikov odpravijo nesorazmerja v osnovnih plačah javnih uslužbencev in se v okviru javnofinančnih zmožnosti izvede celovita prenova plačnega sistema javnega sektorja,« so zapisali v odzivu.
Prepričani so, da bi lahko predčasna oziroma parcialna uresničitev dogovora o povišanju plač za eno skupino sprožila dodatne zahteve po povišanju plač v javnem sektorju. Parcialnega dogovora in parcialnega dviga plač samo eni poklicni skupini zato ne vidijo kot prave poti pri iskanju skupnega konsenza in celostne ureditve plačnega sistema.
V kabinetu predsednika vlade so prav tako poudarili, da je ob začetku mandata te vlade na uresničitev čakalo 24 odločb ustavnega sodišča, 15 odločb pa je že uresničila. Najstarejša od njih je iz leta 2016, nekatere so iz leta 2018. Navedeno število uresničenih odločb kaže, da ta vlada krepi načelo pravne države, so prepričani.
