Eno izmed takšnih sporočil pove, da doživljamo pojav tako imenovanih »stoletnih voda«. To se vodne ujme v takšnem obsegu, ki ga ne dočaka niti vsaka generacija prebivalcev, Gre za izjemen naravni pojav, podoben potresom in orkanom. Ni jih mogoče napovedati niti zaobiti. Z ustreznim ravnanjem in ukrepanjem pa je neizogibno škodo mogoče bistveno omejiti. Pri poplavah že sama kvalifikacija »stoletne« pove, da je ključni dejavnik preventivnega ravnanja hidravlično hidrološka presoja vodnega režima rek in potokov. Na podlagi takšne presoje poplavne ogroženosti terena se določa koda stoletnih vod.
Na najbolj prizadetih poplavnih območjih doslej takšne presoje nismo uporabljali in tudi nismo vedeli, kako odločilen je njihov pomen. Vrednost takšne presoje dejansko predstavlja milijarde evrov visoka škoda v avgustovskih poplavah. Izvršilna in zakonodajna oblast morata sprejeti odločitev, da se brez odlaganja izvedejo hidravlično hidrološke presoje naših rek in potokov. Če je ob zadnji vodni ujmi škodo utrpelo 122 občin, morajo tudi le-te svoje prostorsko ureditvene načrte dopolniti s podatki, ki upoštevajo raven stoletnih voda. Pravi odgovor na pogosto vprašanje javnosti, kako je mogoče, da s(m)o gradili gospodarske in stanovanjske objekte na poplavnih območjih, torej poznamo.
Med sporočili katastrofalnih poplav izstopa problem, ki ga izpostavlja tudi poveljnik civilne zaščite RS Srečko Šestan. Ugotavlja, da uspešnost dela pripadnikov civilne zaščite in gasilcev omejuje obstoj množice majhnih občin. Takšne občine vsled svoje majhnosti namreč ne zmorejo uspešno opravljati vseh svojih nalog, kar je še posebej opazno ob dogodkih, kot so večje naravne katastrofe. Civilna zaščita od majhnih občin v realnem času ne pridobi podatkov, ki so potrebni za njeno učinkovito ukrepanje. Poveljnik Šestan dodaja, da ob naravnih katastrofah pogrešajo tudi prispevek (neustanovljenih) regij, ki naj bi predstavljale vmesno raven organiziranja lokalne samouprave.
Odločilno merilo glede velikosti občin je zlasti število prebivalcev. Eden izmed zakonskih pogojev za ustanovitev občine je tudi pet tisoč prebivalcev. Ta številka ni absolutno merilo. Vendar praksa potrjuje, da število pet tisoč prebivalcev predstavlja nekakšen prag, ki ga z manjšanjem števila prebivalcev ne bi smeli bistveno nižati. Zakonodajalec je predpisal kar pravo merilo. Družbena praksa pa je vsemu navkljub ubrala drugo pot.
Problem občin z manjšim številom prebivalcev je nižja stopnja upravljalske sposobnosti. Ta je opazno nižja pri občinah, ki štejejo manj od pet tisoč prebivalcev. Takšnih občin je kar 112 ali vsaka druga občina. Zakonsko dopustne izjeme so postale kar pravilo. Merjenje upravljalske sposobnosti občin pokaže, da le vsaka deseta dosega visoko stopnjo, vsaka tretja občina pa nizko stopnjo upravljalske sposobnosti. Upravljalska sposobnost občine ima odločilen pomen, saj ta na svojem območju neposredno vpliva na zadovoljevanje potreb prebivalstva.
Je izvršilna oblast oziroma vlada razumela opisana sporočila katastrofalnih poplav? Če sklepamo po vsebini zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav (avgust 2023), se to (še) ni zgodilo. V kolikor je urejanje opisanih problemov vlada preložila na boljše čase, se nam ob vse pogostejših naravnih ujmah ne piše dobro.
Janez Krnc, Litija
