»S predsednikom vlade sva govorila o tem, da se zaveda pomena pravosodja, neodvisnosti sodstva. Pogovarjala sva se, na kakšen način uresničiti odločitev ustavnega sodišča. Prav tako mi je žal za to, kaj se dogaja s področjem pravosodja, kako se na neki način krni ugled ministrstva za pravosodje kot ene najpomembnejših institucij,« je kandidatka za pravosodno ministrico Andreja Katič članom odbora za pravosodje v državnem zboru pojasnjevala, zakaj je tik pred zdajci vendarle dala soglasje h kandidaturi. Javna skrivnost je tudi, da Andreja Katič ni bila prva izbira predsednika vlade Roberta Goloba.
Predlog zakona o sodniških plačah do poletja
Kandidatka je razkrila, da na vladi že nastaja nov zakonski predlog, ki naj bi odpravil plačna nesorazmerja med plačami sodnikov in tožilcev ter plačami funkcionarjev preostalih dveh vej oblasti. Katičeva je dala jasno vedeti, da gre predvsem za projekt predsednika vlade in ministrstva za javno upravo, tudi sama pa se bo – če jo bo državni zbor podprl za pravosodno ministrico – vključila v pripravo zakonodaje. »Nič v sodstvu brez sodstva« bo pri tem njeno vodilo, kar pomeni, da se bo zavzemala za rešitve, s katerimi se bodo strinjali tudi predstavniki pravosodja. Po njenih besedah bi moral biti zakon pripravljen v prvi polovici letošnjega leta, državni zbor pa bi ga nato obravnaval po rednem postopku. Kot glavne prioritete je kandidatka za ministrico, ki ji je odbor za pravosodje z osmimi glasovi za in štirimi proti prižgal prvo zeleno luč, izpostavila še reševanje prostorske stiske v zaporih, prenovo kazenske zakonodaje in ureditev prostorskih težav sodišč.
Prostorske težave sodišč je na svojevrsten način reševala že ekipa ministrice Dominike Švarc Pipan, ki se je prav zaradi spornega nakupa stavbe na Litijski cesti morala posloviti s funkcije. Katičeva zagotavlja, da ne bo ničesar pometala pod preprogo in da bo organom preiskovanja in pregona prepustila, da opravijo svoje delo. Sama sicer zaupa uslužbencem pravosodnega ministrstva, ki ga je vodila že v Šarčevi vladi, kljub temu pa bo po prevzemu funkcije preklicala vsa izdana pooblastila in jih podelila na novo.
Polni zapori in nasilje nad ženskami
Urgentno se namerava lotili tudi reševanja prostorske stiske v zaporih. Slovenski zapori bi bili ob današnjem številu zaprtih natrpani, tudi če bi bil nov ljubljanski zapor že zgrajen. V Ljubljani je zasedenost trenutno 183-odstotna, v Mariboru pa 150-odstotna. Težavo predstavljajo predvsem priporniki, problematika pa gre z roko v roki s kazenskimi postopki zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države. Storilci so predvsem tujci, ki zaradi begosumnosti pristanejo v priporu. Kandidatka za ministrico rešitev vidi v dodatnih prostorih za pripornike, razmisliti pa namerava tudi o pobudah za znižanje minimalne zagrožene kazni za tovrstna kazniva dejanja, spremembah pogojev za izgon in možnostih pospešenega sojenja za tiste, ki že na začetku (pred)kazenskega postopka izrazijo namero o priznanju krivde.
Andreja Katič, ki je v Golobovi vladi doslej opravljala funkcijo državne sekretarke na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, je napovedala tudi razmislek o spremembah protikorupcijske zakonodaje, po katerih bi morali o svojem premoženju poročati tudi ožji družinski člani funkcionarjev, premoženje pa bi morali prijaviti tudi funkcionarji političnih strank.
Poleg nadaljevanja prenove sodniške zakonodaje, ki naj bi prinesla enovitega prvostopenjskega sodnika (glede morebitne prenove mreže sodišč je poudarila, da morajo sodišča ostati dostopna tudi v prihodnje), je napovedala tudi spremembe zakonodaje na področju nasilja nad ženskami. Med drugim je napovedala novo kaznivo dejanje pohabljenja ženskih spolnih organov. »Ne zatiskajmo si oči, to se dogaja tudi pri nas,« je poudarila in opozorila, da je vedno več tudi sistematičnih napadov na ženske in njihove pravice prek spleta. V kazenski zakonodaji namerava pozornost nameniti tudi trgovini z ljudmi, ki je bila v preteklosti povezana predvsem z zlorabo prostitucije in izkoriščanjem delovne sile. Po podatkih evropske komisije, na katere se je oprla Andreja Katič, pa danes že več kot 10 odstotkov trgovine z ljudmi poteka zaradi prisilnih sklepanj zakonskih zvez, nezakonitih posvojitev otrok in izkoriščanja žensk za nadomestno materinstvo.