»Po današnji noči želimo sprejeti še dodatnih 50 talcev in s tem nadaljevati prizadevanja, da vse talce vrnemo domov,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP izjavil tiskovni predstavnik izraelske vlade. Po poročanju nekaterih lokalnih medijev sta Izrael in Hamas nezadovoljna s seznami imen talcev in palestinskih zapornikov, katerih izmenjava je načrtovana za danes. Tiskovni predstavnik izraelske vlade poročil medijev ni želel komentirati. Predstavnik Hamasa v Bejrutu pa je dejal, da so svoje pripombe posredovali katarskim in egiptovskim posrednikom.
Izrael je medtem potrdil, da je prejel nov seznam z imeni talcev. Po navedbah medijev naj bi seznam vključeval imena 11 oseb. Hamas pa je sporočil, da je nov seznam imen talcev izročil tudi Katarju in Egiptu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Doslej izpuščenih 58 talcev
Hamas je v nedeljo v okviru štiridnevnega sporazuma o prekinitvi ognja izpustil tretjo skupino talcev, ki so jih njegovi borci zajeli med napadom na Izrael 7. oktobra. Od petka, ko je začelo veljati premirje, je gibanje izpustilo skupno 58 talcev. Izraelski uradniki menijo, da je v rokah skrajnežev v Gazi še vedno skoraj 180 ljudi.
V nedeljo je Izrael v zameno za 17 talcev izpustil še 39 palestinskih zapornikov, tako kot dan prej. Skupaj je Izrael iz svojih zaporov od petka izpustil 177 ljudi, večinoma žensk in najstnikov. Izmenjava je del sporazuma o štiridnevni prekinitvi ognja, pri katerem je posredoval Katar in ki naj bi trajala do torka zjutraj. Obe strani sta sicer izrazili pripravljenost na podaljšanje premirja.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je po nedeljski izmenjavi talcev spomnil, da sporazum predvideva možnost podaljšanja v zameno za izpustitev še 10 talcev na dan, poročajo tuje tiskovne agencije. Po navedbah Katarja bi bilo možno podaljšanje za dodatnih šest dni. Hamas pa je v nedeljo pozno zvečer sporočil, da želi podaljšati štiridnevno prekinitev ognja tudi v upanju, da bo v zameno za talce zagotovil izpustitev dodatnih palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov. Islamistično gibanje bo sicer po napovedih danes izpustilo še deset talcev.
Izrael se sooča z vse večjim pritiskom, naj podaljša premirje, pri vzpostavitvi katerega so ključno posredovali Katar, ZDA in Egipt, poroča AFP. Izraelski voditelji so sicer zavrnili predloge o trajni prekinitvi ofenzive v Gazi, Hamas pa je nakazal pripravljenost za podaljšanje premirja za »dva do štiri dni«.
Pozivi k podaljšanju premirja
Na podaljšanje premirja upa tudi ameriški predsednik Joe Biden. Kot je dejal v nedeljo, bi to omogočilo osvoboditev še več talcev in zagotovitev več humanitarne pomoči prebivalcem Gaze. Napovedal je, da bo v prizadevanjih za podaljšanje premirja še naprej sodeloval s Katarjem, Egiptom in Izraelom. Podobno je ocenila tudi francoska zunanja ministrica Catherine Colonna. »Dobro, koristno in potrebno« bi bilo podaljšati prekinitev ognja, dokler ne bodo izpuščeni vsi talci, je Colonna v nedeljo povedala za televizijo BFM.
Prekinitev ognja v Gazi je treba podaljšati, da bo postala vzdržna in dolgotrajna, hkrati pa si je treba prizadevati za politično rešitev, pa je danes ob začetku regionalnega foruma Unije za Sredozemlje v Barceloni dejal visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. »Nič ne more upravičiti brutalnega napada gibanja Hamas na civiliste, ki se je zgodil 7. oktobra, vendar ena grozota ne more upravičiti druge,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP še dejal Borrell. Ob tem je pozval k »politični rešitvi, s katero bi lahko enkrat za vselej prekinili krog nasilja«.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU je pozval Izrael, naj se izogne ponovni kolonizaciji Gaze, poroča britanski BBC. Menil je, da imajo Palestinci in Izraelci »enako in legitimno pravico do istega ozemlja«, in da je vzpostavitev palestinske države na Zahodnem bregu, v vzhodnem Jeruzalemu in Gazi »najboljše zagotovilo za varnost in mir Izraela«.
Regionalnega foruma zunanjih ministrov Unije za Sredozemlje v Barceloni se udeležuje tudi slovenska ministrica Tanja Fajon, ki je v objavi na omrežju X pozvala k premirju in izpustitvi vseh talcev. »To je odločilen trenutek. Razmere v Gazi so grozljive. Zaščititi moramo življenja civilistov. Zahtevamo prekinitev ognja in obsojamo kršitve mednarodnega humanitarnega prava. Obsojamo teroristična dejanja Hamasa in pozivamo k izpustitvi vseh talcev. Vsi si želimo miru«, je zapisala.
Ministri članic Unije za Sredozemlje se v Barceloni osredotočajo zlasti na humanitarne razmere v Gazi in pomoč prizadetemu prebivalstvu. Poleg 27 članic EU so del UzS še Albanija, Alžirija, Bosna in Hercegovina, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Mavretanija, Monako, Črna gora, Maroko, Severna Makedonija, Tunizija in Turčija. Libija ima status opazovalke, Sirija pa je trenutno suspendirana.
Guterres in arabski zunanji ministri za trajno prekinitev ognja v Gazi
Potrebujemo popolno humanitarno premirje v korist prebivalcev Gaze, Izraela in širše regije, je danes v izjavi o situaciji na Bližnjem vzhodu pa je danes sporočil generalni sekretar ZN Antonio Guterres in pozval k izpustitvi vseh talcev. Guterres je sporočil še, da so Združeni narodi med iztekajočim se štiridnevnim humanitarnim premirjem okrepili dostavo pomoči v Gazo, vključno s severnim delom palestinske enklave, ki je bil več tednov odrezan od vsakršne humanitarne pomoči.
Generalni sekretar je ob tem posvaril, da vsa dostavljena pomoč ne zadostuje za ogromne potrebe 1,7 milijona razseljenih ljudi, in znova opozoril na katastrofalno situacijo v Gazi, navaja izjava na spletni strani Združenih narodov. Poleg tega je pohvalil oblasti v Katarju, Egiptu in ZDA za njihovo posredovanje pri dogovoru o začasnem premirju, ter pozval vse države, naj »uporabijo svoj vpliv za končanje tega tragičnega konflikta in podprejo ukrepe v smeri edine vzdržne prihodnosti za regijo: rešitve z dvema državama«.
K vzpostavitvi trajnega premirja v Gazi je pozvalo tudi več arabskih držav, med njimi Savdska Arabija, Jordanija in Egipt, poroča nemška tiskovna agencija dpa. »Vrednost trenutnega začasnega premirja bo omejena, če temu ne bo sledila celovita in trajna prekinitev vojaških operacij,« je danes na srečanju ministrov držav članic Unije za Sredozemlje v Barceloni dejal savdski zunanji minister Faisal bin Farhan. Dodal je, da je na oblegana palestinska območja treba dostaviti več pomoči, in da »mora Izrael odgovarjati za grozodejstva, ki jih je zagrešil - če ne s sankcijami, pa z izvajanjem pritiska nanj, da spremeni svojo pot«.
Jordanski zunanji minister Ajman al Safadi pa je mednarodno skupnost pozval, naj si »prizadeva za to, da bi sedanje začasno premirje takoj postalo trajno«. Al Safadi in njegov egiptovski kolega Sameh Šukri sta ob tem znova poudarila, da ne sme priti do prisilnega razseljevanja Palestincev zunaj Gaze.
K podaljšanju premirja v Gazi pozval tudi Stoltenberg
Dogovor o prekinitvi ognja v Gazi med Izraelom in skrajnim palestinskim gibanjem Hamas se mora nadaljevati, je danes izjavil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Prepričan je, da bi to omogočilo dobavo dodatne nujno potrebne pomoči prebivalcem Gaze in izpustitev več talcev, ki jih je zajel Hamas, piše na spletni strani Nata.
»Pozdravljam dejstvo, da je dogovor med Hamasom in Izraelom omogočil izpustitev talcev in dostavo več humanitarne pomoči,« je na novinarski konferenci v Bruslju pred zasedanjem zunanjih ministrov Nata dejal Stoltenberg in pozval k podaljšanju premirja. »To bi omogočilo dobavo nujno potrebne pomoči prebivalcem Gaze in izpustitev več talcev,« je pojasnil.
Izpostavil je potrebo po trajni politični rešitvi konflikta in posvaril pred njegovim zaostrovanjem. »Bili smo priča napadom z brezpilotnimi letali in raketami na položaje ZDA v Siriji in Iraku ter napadom na komercialne ladje. To kaže na nevarnost stopnjevanja,« je dejal in ob tem Iran pozval, naj pritisne na svoje zaveznike v regiji.
Strokovnjaka ZN za preiskavo domnevnih vojnih zločinov v Izraelu in Palestini
Strokovnjaka Združenih narodov za človekove pravice sta danes pozvala k neodvisni preiskavi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, storjenih v Izraelu in na palestinskih ozemljih od 7. oktobra, ko je skrajno palestinsko gibanje Hamas izvedlo krvave napade na izraelske cilje, Izrael pa je odgovoril s silovito ofenzivo na Gazo.
Posebni poročevalec ZN o izvensodnih usmrtitvah Morris Tidball-Binz in posebna poročevalka o mučenju Alice Jill Edwards sta v skupni izjavi poudarila potrebo po »hitrih, preglednih in neodvisnih preiskavah« in odgovornosti, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Neodvisnim preiskovalcem je treba zagotoviti potrebna sredstva, podporo in dostop za izvedbo hitrih, temeljitih in nepristranskih preiskav zločinov, ki naj bi jih zagrešile vse strani v konfliktu,« sta sporočila danes v Ženevi, pri čemer sama primerov zločinov ne navajata.
Do poziva obeh strokovnjakov prihaja v času štiridnevnega začasnega premirja med Izraelom in Hamasom po napadih tega gibanja na izraelsko ozemlje, v katerih je bilo ubitih približno 1200 ljudi, Hamas pa je zajel tudi kakih 240 talcev, od katerih jih je doslej v zameno za palestinske zapornike izpustil 58. Po podatkih oblasti v Gazi, ki je pod nadzorom Hamasa, pa je bilo v izraelskih povračilnih napadih na Gazo doslej ubitih skoraj 15.000 ljudi, med njimi več kot 6000 otrok.
Strokovnjaka sta mednarodno skupnost tudi pozvala, naj zagotovi, da bodo vsi odgovorni za najhujše kršitve pravic, zlasti tisti s poveljniško odgovornostjo, »nemudoma privedeni pred sodišče«. Poudarila sta tudi, da za vojne zločine in zločine proti človečnosti, ki spadajo pod tako imenovano. univerzalno jurisdikcijo, »ni zastaranja«. To pomeni, da lahko sodišča v kateri koli državi preganjajo odgovorne, ne glede na njihovo državljanstvo in državo, v kateri so bili zločini storjeni, še navaja AFP.