Včeraj se je na Kitajskem končalo osemdnevno zasedanje nacionalnega ljudskega kongresa, glavnega predstavniškega telesa države, na katerem pridejo na dan odločitve ozkega vrha partije v zadnjih mesecih, predvsem voditelja Xi Jinpinga. Delegati so tokrat še okrepili moč partije in Xija, ko so z 2883 glasovi za, osmimi proti in devetimi vzdržanimi glasovali za ustavni zakon, v katerem piše, da mora vlada »uresničevati odločitve centralnega komiteja Komunistične partije«. Seveda je to v praksi veljalo tudi doslej, a zdaj je tudi eksplicitno zapisano v besedilu zakona. 380 članov centralnega komiteja pa samo sledi odločitvam politbiroja in njegovega stalnega odbora, najvplivnejših organov v državi, kjer po čistkah v zadnjih letih sedijo Xijevi zvesti privrženci. Že takoj ko je prevzel oblast leta 2012, je Xi ministrstva podredil partijskim komisijam.
Za 130 milijard evrov obveznic
Tokrat pa prvič po 30 letih ob koncu zasedanja kongresa ni bilo novinarske konference premierja, na kateri so v prejšnjih letih Kitajci napeto poslušali, kako predsednik vlade odgovarja na vprašanja novinarjev. Xi očitno noče prav z nikomer deliti oblasti, niti s premierjem Li Qiangom, ki mu je že tako pokoren in uvodnega govora zasedanja ni mogel izpeljati brez pogostih omemb predsednika države. Med drugim je Xiju pripisal zasluge za »kitajske uspehe« v letu 2023, delegatom pa položil na srce, naj se poglobijo v »odločilni pomen, ki ga ima osrednja vloga tovariša Xija v državi in partiji«. Vsekakor Li Qiang ne more ali zna samostojno sprejemati odločitev, kot je to na gospodarskem področju še veljalo za njegovega predhodnika na čelu vlade Li Keqianga, zaradi česar ga je lani kongres, se pravi Xi, tudi odstavil.
Li Qiang je na zasedanju za letos napovedal 5-odstotno gospodarsko rast in poskušal vabiti tuje investitorje. A nezaupanje v vse bolj avtoritaren režim, ki lahko nenadoma sprejme samovoljno odločitev, je veliko, nikoli v zadnjih tridesetih letih tujih investicij ni bilo tako malo kot lani. Režimu pa bo najbrž uspelo delno ohraniti rast in državne investicije s pomočjo državnih obveznic, ki jih bo samo letos centralna banka izdala v vrednosti 130 milijard evrov, kar naj bi se nadaljevalo tudi v prihodnjih letih.
Veliko za vojsko ob izogibanju vojni
In če je Li Qiang še lani poleti na tako imenovanem poletnem Davosu, ekonomskem forumu v Tijanjinu, branil »duha globalizacije« in se zavzemal za gospodarsko povezanost sveta, je zdaj poudaril, da se mora Kitajska opreti na lastne sile, zlasti na področju znanosti in tehnologije. Zasedanje kongresa pa je tudi zelo jasno pokazalo, da se Xijev režim pripravlja na dolgotrajno hladno vojno, tudi s povečanjem izdatkov za vojsko za 7,2 odstotka. Analitiki sicer menijo, da je stabilnost Xiju pomembna zaradi gospodarstva in da se bo izogibal vojni, do katere bi lahko prišlo zaradi Tajvana, a po njihovem le v primeru naključnega hujšega incidenta.
