Morebiti veste, kaj je skupnega igralki Jennifer Aniston, pevki Beyoncé, režiserju Clintu Eastwoodu, poslovnežu Richardu Hiltonu in košarkarju Chrisu Paulu? Potrebujete pomoč? Vsi živijo na Bel Airu, stanovanjski soseski na zahodnem delu Los Angelesa, ki so jo ustanovili leta 1923, znana pa je tudi po svojih razkošnih nepremičninah, vrednih na desetine milijonov dolarjev. Ko nekdo izreče Bel Air, ga ni Američana, ki ne bi vedel, kakšen je pomen teh dveh besed. Na to karto pa so že leta 1949 igrali pri proizvajalcu avtomobilov Chevroletu, ko so iskali ime za svojega novega štirikolesnika. Bel air naj bo, so dejali.
Si pa verjetno tedaj niso predstavljali, da bo na cestah zdržal tako zelo dolgo, saj je zadnji tekoči trak zapustil leta 1980, ključno za njegovo priljubljenost pa je bilo tudi, da je bil naprodaj kot kupe, limuzina, karavan ali kabriolet. Bel air je bil uspešnica že prvo leto proizvodnje, ko so jih izdelali 76.662, njegova osnovna cena pa je bila 1741 dolarjev (današnjih 22.500). Ni bil ravno hiter, saj so testiranja revije Popular Mechanics razkrila, da je pospešek do stotice kar 19,6 sekunde, 3,5-litrski motor pa je imel moč 92 konjev (68 kW). Občutno premalo, saj je bila teža skorajda tono in pol.
Kljub recesiji v središču priljubljenosti
V notranjosti so uporabili veliko kroma, za pomik prednjih sedežev in šip je skrbela elektrika. Kjerkoli se je pojavil, pa je bil takoj opazen že zaradi svoje velikosti, dolžinska mera je bila kar 5,01 metra. Prvo prenovo je avto dočakal leta 1955, ko so ga v marketinški kampanji poimenovali Vroč, prednja rešetka pa je spominjala na ferrarije tistega časa. Nekaj posebnega je bil tudi napis bel air v zlati barvi. Del ponudbe motorjev je bil tudi osemvaljnik z močjo 162 konjev (121 kW), za prenos moči je bil ob 3-stopenjskem ročnem na voljo tudi 2-stopenjski samodejni menjalnik. V reviji Motor Trend so avtu dali visoke ocene za vozne lastnosti, udobje in preglednost, uradno izmerjen pospešek do stotice pa je bil 12,9 sekunde. Cena je bila z 2025 dolarji pričakovano malce višja. Del dodatne opreme so bili tudi varnostni pasovi in oblazinjena armaturna plošča, a se je za pasove odločilo zgolj 7,4 odstotka kupcev. Bel air letnik 1957 pa velja za ikono svoje dobe, tik ob Elvisu in Marilyn Monroe ter sodi med najbolj prepoznavne ameriške avtomobile vseh časov. Vlogo je dočakal tudi v filmu Ameriški grafiti. Z letom 1958 je bel air postal daljši, nižji in težji, naprodaj pa je bil tudi v cenejših različicah, ki so ju poimenovali biscayne in delray. Čeprav je bila to leto recesija, pa je bil Chevrolet znamka številka ena, bel air pa v središču priljubljenosti. Večjo prenovo je avto dočakal leto kasneje, ko je bila dolžinska mera 5,4, kar je bilo 28 centimetrov več od predhodnika. Ta chevrolet je tako postal najdaljši avto med cenovno ugodnimi. Na voljo sta bili tudi karavanski različici s šestimi in celo devetimi sedeži. Proizvodnja je dosegla 447.100 enot. Cena osemvaljnika (170 KM/125 kW) je bila 10 dolarjev višja od šestvaljnika (135 KM/99 kW), razlika v teži pa je bila 2,3 kilograma. Z letom 1959 kabrioleta ni bilo več. »Govoril mi je, da mi tega avta ne bo nikoli prodal, ker ga ljubi. To je govoril 20 let, nato pa je zbolel. Poklical me je in mi dejal, da je avto lahko moj, saj ga nihče od njegovih otrok ne ceni. Ne bom ti ga prodal ne za 50, 40, 30 ali 20 tisočakov, temveč za zgolj 10 tisočakov,« se spominja John Pashea, danes ponosni lastnikbel aira letnik 1955. Earl Swift, lastnik letnika 1957, pa je v svoji knjigi Auto Biography zapisal: »Vožnja bel aira je skoraj univerzalna izkušnja in velik del tega, kaj dejansko pomeni biti Američan, zato je ta ikonični avto še kako primeren za osrednji del pripovedi.«
Koncept serijske proizvodnje ni dočakal
Bel air je leta 1965 dočakal popolno prenovo in šesto generacijo, v dolžino pa je meril že 5,42 metra. Oblikovno je bil nekaj posebnega zavoljo ukrivljenega okenskega stekla in visoko nameščenih okroglih zadnjih luči. Notranjost je bila serijsko iz vinila, izbočeni zadnji blatniki, ki so bili tedaj trend, pa niso bili vsem všeč. Varnostni standardi so postali še strožji, tudi s stranskimi gaberitnimi lučmi in ramenskimi pasovi za potnike na sprednjih sedežih. Naprodaj je z letom 1970 bila le limuzinska različica, karavansko pa so prodajali pod imenom townsman. Je pa platforma B podjetja General Motors, na kateri so proizvajali tudi šesto generacijo bel aira (1965-1970), postala četrta najbolj priljubljena v zgodovini, za volkswagnoim beetlom, Fordovim modelom T in lado rivo. Zadnje bel aire za ameriške kupce so izdelali leta 1975, so pa avto, ki je leta 1977 dočakal še zadnjo, osmo generacijo, proizvajali v Kanadi, a le kot nizkocenovnika v treh različicah, kupeju, limuzini in karavanu. Pravega povpraševanja ni bilo več, zato so avto leta 1981 upokojili.Chevrolet je sicer leta 2002 na salonu v Detroitu predstavil koncept bel aira, a prave želje, da bi dočakal serijsko proizvodnjo, med odgovornimi ni bilo.