Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell se zavzema za sklic posebne pripravljalne mirovne konference, na kateri bi Evropska unija skupaj z arabskimi državami, Združenimi narodi in ZDA pomagala pripraviti okvirni mirovni dogovor za Izrael in Palestince. Upoštevali bi tudi izkupičke prejšnjih mirovnih pogovorov. Izraelci in Palestinci bi sodelovali pri pripravi okvirnega predloga dogovora, o njegovi končni obliki pa bi se morali dokončno izpogajati sami.
Stopnjevanje pritiskov na Tel Aviv
Do Borrellove pobude – ta je še neformalna, v obliki neuradnega dokumenta – prihaja v času, ko izraelski premier Benjamin Netanjahu jasno zavrača kakršno koli rešitev dveh držav tudi na račun zaostrenih odnosov z Belo hišo, ki zagovarja ustanovitev palestinske države. V izraelski vladi medtem tli zaradi osrednjega cilja vojne – uničenja Hamasa, ki ostaja neuresničen. V javnosti prihaja do vse večjih pritiskov na vlado za osvoboditev še okoli 130 zajetih Izraelcev v rokah Hamasa v Gazi. Več sorodnikov ugrabljenih je včeraj vdrlo na sejo finančnega odbora v knesetu in zahtevalo večjo zavzetost vlade v tej smeri. Opozicijska laburistična stranka je proti Netanjahujevi vladi vložila predlog nezaupnice zaradi neosvobojenih talcev, premier pa medtem zagotavlja, da o novi izpustitvi zapornikov še ni dogovora, ker Hamas ni ponudil resnega predloga. Hamas za izpustitev talcev ne zahteva več izpustitve palestinskih zapornikov, temveč končanje izraelskih napadov in umik izraelske vojske iz Gaze.
Sredi tega burnega dogajanja, ko je bilo mesto Han Junis na jugu Gaze tarča enega najsilovitejših napadov doslej, so evropski zunanji ministri začeli resne razprave o tem, kako bi lahko Evropska unija, ki doslej ni bila politični težkokategornik v mirovnem procesu, pomembneje prispevala k vzpostavljanju dveh držav. Borrell ob tem ocenjuje, da ovira rešitvi dveh držav ni le Hamas, ampak da obstaja tudi znotraj Izraela. Razprava evropskih zunanjih ministrov s šefi egiptovske, jordanske, savdskoarabske, palestinske in izraelske diplomacije je bila zgolj uvod v ta prizadevanja.
Na to, da na evropski strani obstaja primanjkljaj verodostojnosti, pa je posredno v svojem nastopu opozoril palestinski zunanji minister Rijad Al Maliki. Na evropske zunanje ministre je namreč apeliral, naj končno pozovejo k premirju, prav tako naj obsodijo izjave Netanjahuja o zavračanju rešitve dveh držav ter začnejo razmišljati o sprejetju sankcij proti izraelskemu premierju in drugim, ki uničujejo možnost dveh držav. O razkoraku med palestinsko in izraelsko stranjo je pričalo tudi prizadevanje izraelskega zunanjega ministra Izraela Kaca, ki je pri evropskih kolegih iskal podporo za uničenje Hamasa. Takojšnje premirje je na svojem nedavnem vrhu sicer zahtevalo tudi Gibanje neuvrščenih, ki združuje 120 držav.
Podpora za rešitev dveh držav
Več evropskih zunanjih ministrov – med njimi tudi Tanja Fajon – je poudarjalo, da je rešitev dveh držav edina možna in da predstavlja tudi varnostno jamstvo za Izrael. »Zato je to edina rešitev,« je dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki sicer močno podpira Izrael in nasprotuje tožbi Južne Afrike proti njemu pred meddržavnim sodiščem zaradi genocida. Kot je dejala Baerbockova, bo Nemčija storila vse, da bi prišlo do palestinske države. »To je več kot zapleteno, vendar alternativa, da ne storimo ničesar in preprosto čakamo, za nas ne pride v poštev.«
Po oceni Fajonove kljub trenutnemu izraelskemu zavračanju palestinske države pritisk mednarodne skupnosti narašča. Ta je najprej osredotočen k doseganju premirja, nato k dostavi humanitarne pomoči in slednjič k resnemu pogovoru o rešitvi dveh držav. »Časa pa ni več veliko,« je dodala ministrica.
