Kaže, da želi mestna oblast prodati zgradbo Kresije za hotel (o tem hranimo dokument), in če bi bila zraven še garaža, bi bila cena zanjo seveda veliko višja. Nobena leporečenja podžupana Roka Žnidaršiča in projektanta Angela Žigona nas niso prepričala. Nasprotno, še vedno se zdi, da je edini cilj načrtovanega početja uničiti tržnico. Podžupanov glavni argument je bil, da naj bodo Plečnikove lope namenjene tržnici, ne pa lokalom. A povsem nesprejemljivo je, da bi za to spremembo rabe morali graditi garaže! Podžupana bi radi spomnili, kar – verjamemo – sicer ve, da dovoljenja za najem lokalov izdaja (in lahko tudi prekine) MOL. Sprenevedal se je tudi, ko je trdil, da bi se garaža gradila zaradi komforta stalnih prebivalcev. Navedimo primer: v garaži na Kongresnem trgu so zgornje etaže namenjene obiskovalcem Ljubljane in turistom, okoliški prebivalci pa lahko parkirajo le v spodnjih dveh etažah, da o nemožnosti uporabe dvigala ne izgubljamo besed.
Preverili smo tudi, kako so zasedene okoliške garaže: v garaži pod Kongresnim trgom je dovolj prostih mest, tudi ob sobotah. Prav tako ni nikoli povsem zasedena garaža v Kapitlju. Le plačljivi sta obe.
V vseh letih naših prizadevanj za ohranitev tržnice so nas strokovnjaki različnih strok prepričali, da je ta teren izredno geološko občutljiv, tako zaradi vodnih tokov in podtalnice kakor tudi zaradi zemljine grajskega hriba, ki že sedaj plazi, kar lahko vidimo s prostim očesom. Kritični so predvsem hidromehaniki: tako podzemni vodni tokovi izpod grajskega hriba kot tudi podtalnica so izredno pomembni. Njihova vloga, še posebej ob morebitnih potresih, je nepredvidljiva. Po izgradnji garaže na Kongresnem trgu so poplavljene kleti okoliških stavb, nepopravljiva škoda je nastala na uršulinski cerkvi, kjer ne MOL, ne projektant, ne izvajalec za nastalo škodo niso odgovarjali. Na Vodnikovem trgu pa so pomembne stavbe še bližje predvideni garažni hiši.
O argumentih projektanta Angela Žigona: ni omenil, da Ljubljana leži na potresnem območju in da nihče ne more izračunati, kako bi potres vplival na mesto, pa tudi na podtalnico. Nerazumno in nestrokovno je trditi, da ne bo nobenega negativnega vpliva, kar naj bi tudi računsko dokazali. Kolikokrat že nas je moč narave presenetila, resničnost pa ovrgla izračunana predvidevanja! Star rek pravi, da se vrag skriva v podrobnostih, kar so mladim študentom arhitekture in gradbeništva znali povedati izkušeni profesorji!
Reference projektanta s tega področja nam niso znane, prav tako ne projekti po Evropi ali svetu, s katerimi primerja projekt podzemne garaže s štirimi etažami na geološko izredno občutljivem terenu ter z inovativno metodo gradnje od zgoraj navzdol. Katere primere je obiskal, od koga se je pustil poučiti? Kako in katere smernice Unesca je upošteval pri projektiranju na zaščitenem območju svetovne kulturne dediščine? S kolikšnim premoženjem, bančno garancijo odgovarja za projekt?
Izkop gradbene jame pomeni, da bi bil Vodnikov trg gradbišče verjetno vsaj pet let, če ne več. Ogrožene pa ne bi bile le okoliške zgradbe pod grajskim hribom, zaradi plazeče zemljine in vodnih tokov; onemogočena bi bila vsaka dejavnost v bližini, najverjetneje tudi v Lutkovnem in Šentjakobskem gledališču. Verjetno tudi Vodnikov hram ne bi obratoval, prav tako ne ostale manjše trgovine in lokali v okolici. Tržnice tu ne bi bilo več, razseljena bi bila po ulicah na drugi strani Magistrata, kot je že večkrat pojasnil župan. V letih gradnje bi mali domači pridelovalci propadli ali pa bi si morda izbrali druge lokacije; nikoli več se ne bi vrnili na ta prostor. In to se načrtuje v času, ko se vse bolj zavedamo, kako pomembna je zdrava, doma pridelana hrana. Z njive ali iz sadovnjaka direktno k uporabniku! To je še posebej pomembno za slovensko ekološko pridelano hrano iz okoliških vasi in drugih slovenskih krajev, ki je sedaj v obilju na voljo na ekološkem delu tržnice. Večletna izvotlitev tega prostora pomeni direktno ogrožanje obstoja kmetij iz Ljubljane in okolice ter hkrati preusmeritev kupcev v nakupovalne centre.
Pogrešali smo tudi pojasnila, kako namerava projektant z navodili in merili za izbiro izvajalca rešiti problem poškodb, ki bi zaradi vibracij pri delu s težkimi gradbenimi stroji, zaradi dovoza izredno težkih gradbenih vozil, na primer hrušk z betonom, nastale na vseh okoliških stavbah. O tem niti podžupan – mestni arhitekt niti projektant nista rekla nobene besede! Take izkušnje imamo pri obnovi kanalizacije na Kopitarjevi cesti: nastale so razpoke na zidovih spomeniško zaščitene Mahrove hiše. Pri gradnji Mesarskega mostu so nastale razpoke na Plečnikovih arkadah in semenišču (predvsem tiste v krasni semeniški knjižnici oziroma na njenih neprecenljivih freskah so zelo problematične). In že prej omenjene razpoke na stavbah na Kongresnem trgu, tudi na stavbi Filharmonije ter drugih objektih po Ljubljani. Razpokana stavba je v primeru potresa najbolj občutljiva!
Sicer pa moramo še enkrat poudariti, kar smo že tolikokrat v letih prizadevanja za ohranitev tržnice, da je zdravemu razumu nedojemljivo, da se po eni strani ukinja promet v centru mesta, kar je tudi usmeritev evropske komisije, po drugi strani pa ljubljanska mestna oblast načrtuje gradnjo garaže v osrčju mesta!? Noben tehten argument strokovnjakov, ki niso finančno povezani z MOL, ni bil v teh letih nikoli upoštevan. To je dokazljivo že, če pregledamo medije in spletne članke!
Očitno je, da je za mestno oblast z županom na čelu tržnica v živahni in delujoči obliki, kot jo doživljamo prodajalci, prebivalci in obiskovalci, moteč faktor. Oba podžupana, prejšnji in sedanji, sicer poudarjata lepo urejen Kongresni trg brez avtomobilov. A na prostoru Vodnikovega trga ni avtomobilov, ampak so stojnice prodajalcev. Le zakaj so le-te tako moteče? Ali je odprta tržnica morda moteča za predviden luksuzni hotel v Kresiji? Ali so za hotel moteči celo Plečnik, stolnica, semenišče?
Jasno nam je, da zdrave tržnice na Vodnikovem trgu nikoli več ne bi bilo, če bi izvotlili ta prostor in zgradili garažo z vsemi izhajajočimi izpušnimi plini. Malo verjetno je, da bi taka tržnica dobila dovoljenje za svojo dejavnost, saj bi bili prodajni pridelki (zaradi primesi v izpušnih plinih) škodljivi za zdravje kupcev, da ne govorimo o poslabšanju delovnih pogojev za zdravje prodajalcev. Okoljski kriteriji so danes vse bolj pomembni in zahtevni, česar bi se morala mestna oblast še kako zavedati!
Tržnica je del srca in duše našega mesta! Tržnice ne damo!