Gre za enega od starih okoljskih grehov. Odlagališče je leta 1984 nastalo za potrebe mariborske industrije. Tja so odvažali nevarne odpadke, na vrhuncu mestne industrije tudi do 2000 kubičnih metrov. S propadom ali modernizacijo številnih podjetij se je zmanjšala tudi količina odpadkov.
Kot so za STA pojasnili v Snagi, ki je eno od občinskih podjetij iz kroga Javnega holdinga Maribor, vse od zaprtja odlagališča izvajajo aktivnosti, opredeljene v odločbi o zaprtju odlagališča. To so vzdrževanje, varovanje, obratovanje naprav in napeljav ter izvajanje monitoringov in meritev.
Za odlagališče je Arso leta 2012 izdal odločbo o zaprtju, ki je predvidela desetletno upravljanje zaprtega odlagališča. To obdobje se je izteklo konec lanskega maja. Kot so pojasnili v Snagi, zdaj pripravljajo noveliran program monitoringa podzemnih vod, Nacionalni laboratorij za zdravje okolje in hrano Maribor pa je pripravil program ukrepov in jih posredoval na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Mariborsko javno podjetje v skladu z odločbo tako že dobro desetletje skrbi za vzdrževanje in varovanje zaprtega odlagališča ter obratovanje naprav in napeljav na odlagališču, izvaja meritve meteoroloških parametrov, monitoringe podzemnih vod in površin ter spremljanje in ravnanje z izcedno vodo.
V sklopu rednega vzdrževanja skrbijo tudi za zelene površine ter zeleni obrez na drevesih in grmovnicah, vzdržujejo in čistijo kanale za odvajanje padavinskih voda, jaške, napeljave in bazen za izcedno vodo, ob tem pa pregledujejo in vzdržujejo vrtine za monitoringe podzemnih voda.
Letno jih osnovno vzdrževanje stane 12.500 evrov, ob tem pa večji letni strošek predstavljajo zlasti obratovalni monitoringi, ki stanejo okoli 15.300 evrov, in ravnanje z izcedno vodo, kar letno stane do 56.000 evrov, saj jo je potrebno oddajati kot nevaren odpadek.
Na vprašanje o morebitnih vplivih nesaniranega območja na okolje v Snagi odgovarjajo, da ima vsako odlagališče tovrstne vplive, zato neodvisne ustanove tudi izvajajo monitoringe in o tem obveščajo pristojne organe, ki se na ugotovitve odzovejo.
Za monitoring podzemnih vod je na odlagališču deset merilnih mest, izvajajo pa tudi meritve ravni podzemnih voda. Glede na poročila so na dveh merilnih mestih zaznali opozorilne spremembe, kar kaže na vpliv odlagališča na podzemno vodo v ožji ciljni coni, a je stroka ocenila, da se onesnaženje izven ciljne hidrološke cone ne širi.
Še vedno pa ni jasno, kdaj in ali sploh bo prišlo do končne sanacije degradiranega območja, pa tudi, kdo bo zanjo nosil stroške. Poleti 2020 si je odlagališče ogledal takratni okoljski minister Andrej Vizjak, ki je dejal, da je takih bremen preteklosti v Sloveniji veliko. Napovedal je, da bo preveril, ali je za sanacijo dolžna poskrbeti država. Že takrat je opozoril, da gre za občinsko odlagališče, zato prav veliko možnosti za sodelovanje države ni videl.
Na Snagi pravijo, da v zvezi s tem potekajo operativni sestanki z direktoratom za okolje in vodstvom mestne občine. Slednja v komunikaciji s pristojnim ministrstvom vseskozi "odpira to vprašanje" in opozarja, da je zaprto odlagališče nevarnih odpadkov veliko breme za okolje v širši regiji in da gre za stara industrijska bremena iz nekdanjih večjih občin, za katere pa lokalne skupnosti po zakonodaji nikoli niso bile pristojne.
Na mariborski občini in tudi v širši regiji želijo, da se odlagališče trajno odstrani in sanira, če pa stroka ocenjuje, da to ni mogoče ali ni sprejemljivo z okoljskega ali tehničnega vidika, pa sta MOM in Snaga ministrstvo že seznanila, da vseh stroškov v zvezi z zaprtim odlagališčem nista več zmožni pokrivati.
Mestna občina in upravljavec sta zato izrazila pričakovanje, da se pri financiranju obveznosti zaprtega odlagališča v prihodnje aktivno vključi tudi država. Za zdaj so se dogovorili, da bodo proučili in opredelili vse pravne podlage, ki bi omogočile, da tudi država vstopi v nekakšen skupni model financiranja nalog in ukrepov v Metavi.
Na okoljskem ministrstvu so za STA pojasnili, da mora upravljavec skrbeti za odlagališča tako, kot določajo predpisi in odločba o zaprtem odlagališču. Po njihovih informacijah Snaga trenutno ureja vse potrebno glede monitoringa odlagališča, saj bodo šele na podlagi njegovih rezultatov lahko jasno opredelili potrebne sanacijske ukrepe.
»Dokler ne razpolagamo z najnovejšimi podatki, težko govorimo o vrsti ukrepov, prav tako o njihovih stroških in časovnici izvedbe,« so še povedali na ministrstvu. V zvezi z aktivnostmi redno komunicirajo z mestno občino in Snago, so dodali.
V Mariboru sicer opozarjajo še na nekatera podobna območja, kjer bi bilo potrebno sanirati stare okoljske grehe. Že večkrat so izpostavili predvsem nelegalna odlagališča gudrona na območju Studencev, v manjšem obsegu tudi na Teznem in v Bohovi.
Po njihovih informacijah so se na ministrstvu na podlagi strokovne presoje odločili, da ne bodo šli v sanacijo teh odlagališč, pač pa bodo na lastne stroške pripravili program spremljanja okoljskih obremenitev in stanja okolja na odlagališčih.
Na občini opozarjajo na še dve obstoječi zaprti odlagališči nenevarnih odpadkov, in sicer na Pobrežju in v Dogošah, kjer mestna občina v prihodnje načrtuje postavitev sončnih elektrarn.