»Posebna vojaška operacija je združila našo družbo kot še nikoli prej in prispevala k temu, da je družba očiščena ljudi, ki ne čutijo pripadnosti ruski zgodovini in kulturi,« je na novinarski konferenci dejal prvi mož ruske diplomacije Sergej Lavrov. Dodal je, da so nekateri od teh odšli, nekateri pa ostali, a začeli misliti.
Od začetka ruske posebne vojaške operacije, kot napad na Ukrajino imenujejo v Moskvi, je Rusijo zapustilo več deset tisoč ljudi. Še več jih je odšlo, potem ko so v Kremlju napovedali obsežno mobilizacijo. Ob tem so ruske oblasti redno zatirale nasprotnike in kritike vojne ter jih na tisoče pridržale ali obsodile.
Podobno kot danes Lavrov je marca 2022, kmalu po napadu na Ukrajino, izjavil tudi ruski predsednik Vladimir Putin. »Prepričan sem, da bo takšno (...) potrebno samoočiščenje družbe samo okrepilo našo državo,« je dejal po navedbah AFP in dodal, da so Rusi vselej znali ločiti patriote od izdajalcev in slednje izpljuniti kot muho, ki jim po naključju prileti v usta.
Rusija z več deset droni izvedla napade v Ukrajini
Rusija je ponoči izvedla napade na več delov Ukrajine s 33 brezpilotnimi letalniki, z vodenima raketama pa na drugo največje mesto Harkov na vzhodu, so danes sporočile ukrajinske zračne sile. Dodale so, da so napade z droni iranske izdelave izvedli iz zahodnih ruskih regij ob meji z Ukrajino in da je ukrajinska zračna obramba sestrelila 22 dronov.
Vodja ukrajinske regije Harkov na severovzhodu države pa je sporočil, da je bila v sredo v ruskem raketnem obstreljevanju ubita civilistka, še dve osebi pa sta bili poškodovani, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruske sile so kmalu po začetku invazije na Ukrajino februarja 2022 zasedle velike dele regije Harkov, nekaj mesecev kasneje pa so se bile ob napredovanju ukrajinske vojske prisiljene umakniti. Regija je še vedno tarča stalnega ruskega obstreljevanja.
Nato napovedal največjo vojaško vajo od konca hladne vojne
Zveza Nato pa je danes napovedala, da bo prihodnji teden začela svojo največjo vojaško vajo po koncu hladne vojne. V vaji z imenom Steadfast Defender bo sodelovalo 90.000 vojakov, ki se bodo več mesecev urili za odvračanje ruske agresije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vaja Steadfast Defender bo trajala do konca maja, v njej pa bodo sodelovale enote iz vseh 31 držav članic Nata in kandidatke Švedske, je pojasnil vrhovni poveljnik Natovih sil v Evropi Christopher Cavoli. Osrednji scenarij vaje naj bi bila simulacija ruskega napada na članice zavezništva, kar bi sicer sprožilo 5. člen severnoatlantske pogodbe o skupni obrambi, po katerem je napad na eno zaveznico napad na vse, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Nato je od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 izvedel več vojaških vaj. Zadnje največje vaje zavezništva od konca hladne vojne pa so potekale leta 2018. Vaje imenovane Trojni stik (Trident Juncture) so večinoma potekale na Norveškem, v njih pa je sodelovalo približno 51.000 vojakov, med katerimi je bil tudi 232-članski kontingent Slovenske vojske.
Nemški poslanci zavrnili predlog dobave raket taurus Ukrajini
Nemški poslanci so medtem v sredo zavrnili predlog opozicije, naj vlada Ukrajini pošlje vodene rakete taurus. Pobudi so nasprotovali skoraj vsi poslanci tričlanske vladajoče koalicije. Čeprav sami že mesece prav tako pozivajo k dobavi raket, so svoje nasprotovanje utemeljili s tem, da je opozicija predlog vezala na letno poročilo o oboroženih silah. Rakete dolgega dosega taurus so ene najsodobnejših, s katerimi razpolaga nemška vojska, in lahko uničijo cilje, kot so bunkerji, z velike višine in razdalje.
Zlasti koalicijski partnerici socialdemokratov (SPD), Zeleni in liberalci (FDP), kanclerja Olafa Scholza že dlje časa pozivata, naj Nemčija pošlje Ukrajini rakete, s katerimi bi Kijev med drugim lahko izvajal napade globlje na ozemlje, ki ga je zasedla Rusija. Scholz se je oktobra lani odločil, da zaenkrat teh raket še ne bodo pošiljali Ukrajini, zlasti iz bojazni, da bi zaradi dosega 500 kilometrov lahko zadeli tudi rusko ozemlje.
Kljub podpori dobavi teh raket Kijevu pa so v sredo zvečer skoraj vsi koalicijski poslanci glasovali proti predlogu opozicije, saj jih je zmotilo dejstvo, da so krščanski demokrati (CDU) in njihovi zavezniki iz bavarske CSU pobudo vezali na letno poročilo parlamentarnega komisarja za oborožene sile.
Poslanka FDP Marie-Agnes Strack-Zimmermann je menila, da je nedostojno mešati poročilo, ki se nanaša izključno na zadeve nemške vojske, z razpravo o prihodnji podpori Ukrajini. Je pa ob tem ponovila zahtevo, da Nemčija pošlje Ukrajini rakete taurus, češ da bi bistveno prispevale k ponovni vzpostavitvi ozemeljske celovitosti Ukrajine, poroča nemška tiskovna agencija dpa.